Mednarodna raziskovalna skupina je izdelala robotsko različico paleozojskega iglokožca. Svoje izsledke je objavila v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Raziskovalna skupina je razvila robotsko različico plevrocistitov, izumrlih iglokožcev, ki so živeli na morskem dnu pred okoli petsto milijoni let. Ti iglokožci so bili eni izmed prvih, ki so razvili sposobnost prostega gibanja po morskem dnu, pred tem so namreč le lebdeli v morju. 

Raziskovalci in raziskovalke so z metodo računalniške tomografije skenirali ohranjene fosilne ostanke. To jim je omogočilo tridimenzionalno vizualizacijo organizmov. Iz dobljenih rentgenskih slik so izdelali računalniško različico robota in jo preizkušali, dokler niso izpopolnili gibanja organizma. Simulacija je pokazala, da so se plevrocistiti najverjetneje gibali s pomočjo mišičnega stebla, pritrjenega na zadku telesa. Z njim so mahali podobno, kot pes maha z repom, in se tako odrivali od morskega dna. Ker je bilo mišično steblo mehko in hkrati gibljivo, za izdelavo robotske različice klasično ogrodje ne bi bilo primerno. Da bi se kar se da približali strukturi mišičnega stebla, so za ogrodje uporabili mehko silikonsko gumo. V notranjost stebla so namestili posebne tuljave, ki se pod vplivom električnega toka skrčijo. Tuljave so ukrivile robotsko steblo, s čimer so posnemali gibanje iglokožca. 

Razvitega robota so preizkusili v akvariju, podobnem morskemu dnu, in tako potrdili izsledek simulacije, torej da se je plevrocistit gibal z zadnjim steblom. Poskuse so ponovili z različnimi dolžinami stebla in ugotovili, da se z daljšim steblom robot giblje hitreje in učinkoviteje, kar pojasnjuje evolucionarni trend razvoja proti daljšim steblom, ki ga opazimo v fosilnih ostankih.

Raziskava je prikazala, kako lahko z robotiko preučujemo fosile, ki sami po sebi niso dovolj informativni, da bi lahko sklepali o gibanju organizmov. Raziskave, ki združujejo robotiko in paleontologijo, so v zadnjem desetletju zaradi napredka robotike vse pogostejše.

S paleorobotiko se je spoznal vajenec Leon.

vir slike: Ernst Haeckel, Public domain, via Wikimedia Commons