Tokratno jutro začenjamo z novico, ki je prepletena med znanost, geopolitiko in vojaško industrijo. Ruska tiskovna agencija TASS poroča o načrtih za posodobitev medcelinskih balističnih raket. Po besedah znanstvenikov iz ruskega Državnega raketnega centera Viktorja Makejeva bi lahko uporabili medcelinske rakete in njihove jedrske konice za hiter odziv proti nevarnosti, ki jo predstavljajo asteroidi.

Večina asteroidov, s katerimi se pobližje srečamo, ima premer nekaj metrov in zgori že v naši atmosferi ter tako ne predstavlja nevarnosti. Problematični so asteroidi, ki padejo na Zemljo in v najboljšem primeru povzročijo kraterje sredi gozda in nekaj razbitih oken. V najslabšem, če imajo premer nekaj kilometrov, pa izumrtje večine življenja na Zemlji zaradi peklenske vročine in nekajletne zime, ki ji sledi.

S posodobljenimi medcelinskimi raketami naj bi se v nekaj urah odzvali na asteroide s premerom od 10 do 50 metrov. Omenjeni sistem bi uslužbenci raketnega centra radi preizkusili na 325-metrskem asteroidu Apophis, ki bo leta 2036 letel zelo blizu Zemlje, kljub temu, da je testiranje jedrskega orožja v vesolju prepovedano.

Vsem spektakularnim holywoodskim filmom navkljub pa je eksplozivna zamisel tudi precej neučinkovita proti nevarnostim večjih asteroidov in služi predvsem kot izgovor proti zmanjševanju jedrskega arzenala. Ali nas bodo ruske rakete res kdaj morale braniti pred manjšimi asteroidi, bo pokazal čas.

Skupina mednarodnih raziskovalcev je na podlagi molekularnih raziskav desetih različnih vrst ponovno potrdila, da so živali v debla filogenetskega drevesa razporejene glede na usmerjeno izražanje genov v embrionalni fazi razvoja. Raziskava utrjuje sistematsko razdelitev vrst, ki jo je že leta 1735 zastavil Carl Linné.

Rezultati raziskovalne skupine so skladni z modelom peščene ure, ki predpostavlja, da se ključne molekularne spremembe, ki definirajo razvoj v specifično vrsto, zgodijo na začetku in na koncu embrio-geneze. V raziskavi zaključijo, da bi deblo lahko definirali kot skupino vrst, ki si v vmesni fazi embrio-geneze delijo enake signalne molekule in transkripcijske faktorje.

Pri razporejanju živali v debla nam že dolgo pomagajo podobnosti oziroma razlike v Hox genih. To so geni, ki v embrio-genezi vodijo v speciacijo, torej razvoj različnih vrst. V raziskovalni skupini pa so našli podobnosti v vmesni fazi embrio-geneze tudi pri živalih brez Hox genov. Predpostavljajo, da bi primerjava te vmesne razvojne faze lahko služila kot bolj univerzalen mehanizem za uvrščanje živali v debla.

Delno iskrene ambicije ruske vojaške industrije in nove metode razvrščanja živali spremljava Jaka in Urša.