Ameriška znanstvena skupina je v novi študiji, objavljeni v reviji eLife, raziskala vlogo možganskih ovojnic ob travmatski poškodbi možganov. Pokazali so, da možganske ovojnice sodelujejo v imunskem in vnetnem odzivu po poškodbi, na njihovo delovanje pa močno vpliva tudi starost. 

Možganske ovojnice ali meninge so tanke plasti tkiva, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo. Pomembne so kot mehanska in kemijska bariera centralnega živčevja, nedavne raziskave pa nakazujejo tudi na vlogo pri regulaciji odziva na travmatske poškodbe možganov. To vključuje vse možganske poškodbe, ki so posledica zunanje sile. Travmatske poškodbe možganov letno prizadenejo milijone ljudi, pogosto pa so njihove posledice mnogo hujše pri starejših posameznikih. Razlogi za to še niso dobro poznani, raziskovalci pa že nekaj časa špekulirajo o ključnosti trajanja vnetnega odziva ob poškodbi. 

Znanstvena ekipa je v raziskavi želela preveriti, kako se meninge odzovejo na travmatsko poškodbo možganov. S tem namenom so mišim povzročili blažjo poškodbo glave, nato pa po enem tednu vzeli vzorec možganske ovojnice. Preverili so, katere celice so prisotne v možganskih ovojnicah in kako se celična sestava ovojnic razlikuje med mišmi s poškodbo in kontrolnimi mišmi. Največjo razliko so opazili v številu makrofagov in fibroblastov. Makrofagi predstavljajo pomemben del vnetnega in imunskega odziva, fibroblasti pa proizvajajo molekule, ki sestavljajo medceličnino in so tako ključni za celjenje poškodb. Oba tipa celic sta bila v možganskih ovojnicah poškodovanih miši prisotna v večjem številu, kar nakazuje na odziv mening na poškodbe globlje v možganskem tkivu. 

Raziskovalci in raziskovalke so nato s pomočjo sekvenciranja molekul RNK določili, kateri geni se en teden po možganski poškodbi povišano izražajo v makrofagih in fibroblastih mening v primerjavi s kontrolo. V obeh tipih celic so opazili močno izražanje genov, vpetih v imunske signalne poti in celjenje poškodb. 

Nadalje so znanstvenice preučile še razlike v dolgoročnih posledicah travmatskih poškodb pri mladih in starih miših. Ugotovile so, da po mesecu in pol praktično ni razlike v izraženih genih med mladimi poškodovanimi mišmi in njihovo kontrolo. Po drugi strani so imele starejše poškodovane miši v primerjavi s kontrolo iste starosti v celicah možganske ovojnice še vedno bistveno povišano izražanje vnetnih in imunskih genov. Raziskovalna skupina je prav tako opazila razliko med kontrolnima skupinama starih in mladih miši – pri starih miših so bili imunski in vnetni geni bistveno bolj izraženi, tudi ob odsotnosti možganske poškodbe, kar kaže na bistveno spremembo delovanja imunskih celic v možganskih ovojnicah s staranjem. Podaljšano vnetje in imunski odziv po poškodbi sta bila v preteklih raziskavah že povezana z slabim okrevanjem po poškodbi možganov.

Rezultati raziskave nakazujejo na pomembno vlogo meníng pri celjenju travmatskih poškodb možganov, prav tako pa osvetljujejo razloge za slabše okrevanje starejših posameznikov po poškodbi. 

Vedno previdno headbanga Luka.