Če ste še zaspani, vas bo morda prebudila novica, da je znanstvena ekipa z Univerze v Vermontu, Univerze Tufts in Univerze Harvard razvila robote, ki so sposobni samorazmnoževanja. To jim omogoča tako imenovana kinematična samoreplikacija, pri kateri se odcepljene matične celice združijo v nov organizem, ki se obnaša enako kot njegov predhodnik.

Roboti po imenu Xenoboti so bili razviti leta 2020 in so sestavljeni iz epidermalnih matičnih celic afriške žabe krempljarke ali Xenopus laevis, od koder izhaja tudi njihovo ime. Xenoboti so tako prvi roboti, ki niso sestavljeni iz kovine ali plastike, temveč iz celic organizma. 

Strokovno mnenje o tem, ali lahko Xenobote pojmujemo kot robote, novo vrsto organizmov ali nekaj vmes, je še vedno neenotno. Dejstvo pa je, da so Xenoboti živi, programabilni organizmi. Njihovo obnašanje, denimo premikanje in pobiranje majhnih delcev snovi, je namreč prednastavljeno oziroma sprogramirano v fazi razvoja Xenobotov. To naredijo znanstveniki in znanstvenice s simulacijami, v katerih določijo, kako mora biti robot fizično sestavljen, da se bo obnašal točno tako, kot želimo.

Raziskovalni ekipi je sedaj uspelo Xenobote uspešno sprogramirati tako, da se razmnožujejo sami. Pri tem so znanstvenice in znanstveniki prvo generacijo robotov ustvarili ročno. To so nato postavili v posodo z medijem, polnim odcepljenih matičnih celic. Že obstoječi roboti so zatem začeli celice kopičiti in združevati v nov organizem, ki je po sestavi in funkciji popolnoma enak njim.  

Samoreplikacijo, ki je naravno prisotna v epidermalnih celicah afriške žabe krempljarke, so znanstveniki in znanstvenice še izboljšali s pomočjo evolucijskih algoritmov. Pri tem so ugotovili, da se roboti razmnožujejo najdlje in v največjem številu, ko uporabijo prvo generacijo Xenobotov v obliki polovičnega toroida – ali za lažjo predstavo – v obliki fižola.

Za vse radovedne se na spletu nahaja tudi posnetek Xenobotov med samoreplikacijo. Kdaj se bomo inženirji nehali igrati Boga, pa se še naprej sprašuje Rebeka.