Širjenje preko morja
Transport balastnih voda tovornih ladij predstavlja glavni razlog za prenos tujerodnih vrst v morskih okoljih. Manj poznan pa je sekundarni proces nadaljnjega širjenja vrst s pomočjo morskih tokov. Skupina znanstvenic in znanstvenikov je v nedavno objavljeni raziskavi podrobneje opisala sekundarno širjenje invazivne vrste rebrače Mnemiopsis leidyi v evropskih morjih.
Rebrače so meduzam podobni planktonski organizmi, ki izvorno prihajajo z vzhodne obale Severne Amerike. V evropskih morjih so se prvič pojavile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa so razširjene tudi v Jadranskem morju. Zaradi hitrega razmnoževalnega ciklusa in prehrane s planktonom škodljivo vplivajo na biotsko pestrost morskih ekosistemov. Zato je poznavanje poti širjenja invazivne vrste rebrače ključnega pomena za upravljanje s to vrsto ter možnost predvidevanja njihovega nadaljnjega širjenja.
Raziskava je temeljila na podlagi modeliranja podatkov o razširjenosti rebrač, njihovi populacijski genetiki ter delovanju morskih tokov. V raziskavo so bili vključeni tudi podatki o zimskih temperaturah morij, saj naj bi, glede na pretekle raziskave, dve zaporedni zadosti mrzli zimi močno vplivali na zmanjšanje velikosti populacij rebrač.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo morski tokovi glavno vlogo pri razširjanju planktonskih organizmov. Zato je za upravljanje z morskimi invazivnimi vrstami ključnega pomena poznavanje njihove poti širjenja. Rebrače tako potujejo s hitrostjo 2000 kilometrov v eni sezoni. Rezultati genetskih raziskav pa so pokazali, da je bila v morja zahodne Evrazije rebrača prinešena v dveh neodvisnih invazijah.
Za nadaljnje upravljanje z invazivno vrsto rebrače je ključnega pomena, da ne prihaja do novih prenosov z balastnimi vodami tovornih ladij ter da se rebrače ne razširijo na območje severnoafriške obale. V raziskavi, v kateri je sodelovalo kar 47 znanstvenikov in znanstvenic iz devetnajstih držav, opozarjajo, da so za raziskave, povezane z globalnimi spremembami, ključnega pomena interdisciplinarna in čezmejna sodelovanja.
Dodaj komentar
Komentiraj