Mali škržatki na krila in druge telesne površine nanašajo drobna hidrofobna zrnca, imenovana brohosomi. Ti pri visoki vlagi in dežju preprečujejo zlepljenje kril. Znano pa je tudi, da zaradi svoje strukture odbijajo svetlobo. Znanstvenice in znanstveniki z Univerze v Pensilvaniji so v reviji PNAS objavili ključna spoznanja o geometrijski strukturi brohosomov in o tem, kako je ta povezana z njihovimi optičnimi lastnostmi.

V naravi je večina snovi za manipulacijo in interakcijo s svetlobo integrirana v telesno površino organizmov, kot so denimo strukture v zunanjem skeletu nekaterih hroščev, ki povzročajo metalno barvo. V nekaterih primerih, denimo pri malih škržatkih, pa žuželka snov izloča in si jo z negovanjem razporedi po telesu kot nekakšen premaz. Primer takšnega premaza so brohosomi škržatkov, ki jih lahko opišemo kot sferoidne nanometrske delce, ki so znotraj votli, njihova površina pa sestoji iz proteinov, organiziranih v mnogo šest- ali petkotnikov. Točna funkcija brohosomov še ni popolnoma znana, znanstvenice in znanstveniki pa so v študiji preučili, kako je geometrijska struktura brohosomov povezana z njihovo funkcijo odbijanja svetlobe. 

Naravni brohosomi merijo približno 0,5 mikrometra, z votlino premera 0,2 mikrometra. V študiji je znanstvena ekipa uporabila tehniko dvofotonskega polimerizacijskega tridimenzionalnega tiska, s katero so natisnili sintetične brohosome. Natisnjeni brohosomi velikosti 20 mikrometrov s 5-mikrometrskimi luknjicami so bili narejeni iz silicija. Zaradi ločljivosti tiskalnika so bili brohosomi večji kot v naravi, vendar v ustreznem velikostnem redu. Na vzorec za preučevanje so brohosome nanesli zelo na gosto, s čimer so posnemali tesno postavitev naravnih brohosomov na krilih malih škržatkov. 

Odboj svetlobe od dejanskih brohosomov so izmerili z uporabo spektrometra na mrtvih žuželkah. V študiji so z uporabo brohosomov pokazali, da ti dosežejo od 80- do 94-odstotno zmanjšanje odboja svetlobe v širokem spektru valovnih dolžin, saj brohosomi delujejo kot filter za kratkovalovno svetlobo. Poleg tega geometrija brohosomov zmanjšuje tudi odboj ultravijolične svetlobe, kar škržatkom omogoča, da se izognejo plenilcem, katerih vidni spekter zajema ultravijolično svetlobo.

Kamufliral se je vajenec Vid.

vir slike: osebni arhiv