Do kakšne mere lahko območja z bogato biodiverziteto ustvarijo klimatsko zavetje za organizme med globalnim segrevanjem? Odgovor na to vprašanje je raziskovalna skupina iskala v članku revije Biogeosciences.

Zadnji podatki o hitrosti segrevanja ozračja kažejo, da se bo do konca tega stoletja Zemlja segrela za 3 °C. To je tretji in hkrati najslabši scenarij, ki ga je pripravila projektna skupina Svetovnega programa za raziskave podnebja. To bi bilo za življenje na Zemlji lahko pogubno, še posebej za območja z bogato biodiverziteto. Delimo jih na kopenska, sladkovodna in morska okolja, eno takih so recimo koralni grebeni. Raziskovalno skupino je v objavljenem delu zanimalo, ali bi lahko območja z bogato floro in favno predstavljala neke vrste počasni pas za klimatske spremembe. To bi organizmom omogočilo več časa za prilagoditve na spremembe temperatur. Na dolgi rok to pomeni tudi večjo verjetnost za ohranitev vrst, sploh če bi bila ta območja zavarovana.

Znanstvenice in znanstveniki so iskali primerjavo med sedanjimi ter predvidenimi globalnimi temperaturnimi spremembami znotraj in izven območij z bogato biodiverziteto. Podatke o sedanjih globalnih spremembah so sestavljale temperature zraka in oceanov v zadnjih 50 letih. Predvidene globalne spremembe temperatur pa so povzeli iz intenzivnih raziskav, ki trenutno potekajo povsod po svetu. Območja z bogato pestrostjo vrst so izbrali na podlagi treh poročil, izdelanih med letoma 2002 in 2020.

Primerjave današnjih in predvidenih temperatur v vrstno bogatih območjih kažejo, da bo dvig temperature najhuje prizadel morska biodiverzitetno bogata območja. Pri njihovem razvoju so pomembni predvsem okoljski pogoji – in ne toliko geografska izolacija – značilni za kopenska in sladkovodna okolja, kot so na primer otoki, gorski vrhovi ali jezera. Zato so morska območja med seboj bolje povezana in so ob spremembah dovzetnejša za množično izumrtje.

Kopenska in sladkovodna biodiverzitetno bogata okolja bi lahko predstavljala zatočišče oziroma počasni pas za globalne klimatske spremembe. Za obe vrstno bogati okolji sta značilna geografska izolacija in posledično razvoj endemitov. Prav geografske bariere so najverjetneje tiste, ki bodo ščitile vrstno pestrost območja pred prehitrim dvigom globalne klime, omogočile boljše ohranjanje lokalnega okolja in potencialno tudi razširitev njegovih meja.

Vsekakor novice o ohranitvi z organizmi bogatih okolij glede na trenutne napovedi niso spodbudne. Predvsem so na udaru morska okolja, a vseeno imamo še nekaj časa, da naš skupni prostor ohranimo v stanju, primernem za življenje.

Prihodnost bogatih biodiverzitetnih območij je napovedovala Lea.