Smrdi po možganskem tumorju

Smrdi po možganskem tumorju

Aktualno-politična novica
28. 6. 2019 - 7.05

Rana ura, zlata ura - za novosti s področja nevrokirurgije. Pri kirurškem zdravljenju možganskih tumorjev se analiza tkiva in postavitev končne diagnoze opravita med samim posegom. Pri tem je kot zlati standard uveljavljena metoda, pri kateri odvzeto tkivo zamrznejo, razrežejo na tanke rezine in pobarvajo. Postopek priprave vzorcev je hiter, patolog jih zatem pregleda pod mikroskopom in sporoči rezultate kirurgu v operacijsko dvorano.

Nevrokirurgom pa bo morda delo kmalu olajšano, saj so raziskovalci in raziskovalke z Univerze Tampere na Finskem razvili tehnologijo, ki omogoča ne le hitro in vivo prepoznavo malignega tkiva, ampak tudi natančnejšo odstranitev tumorja kot doslej.

Pri nevrokirurških posegih so široko uporabljane elektrokirurške tehnike, pri katerih tkivo izrežejo s pomočjo električnega kirurškega noža ali diatermijske naprave. Ob tem se tkivo žge in prisoten je močan vonj, molekule tkiva pa se razpršijo v obliki dimnih plinov. Na finski univerzi so izdelali merilno napravo, ki nastale dimne pline in vsebujoče ione zbere ter jih vnese v električno polje. Ioni se znotraj električnega polja ločijo med seboj, vsako tkivo pa ima drugačno vsebnost teh delcev. Z malo domišljije si lahko predstavljamo, da naprava deluje kot umeten nos in zažgano tkivo identificira na podlagi odtisa - v tem primeru ne prstnega, temveč olfaktornega. 

V primerjavi s trenutno metodo v klinični praksi finski nos omogoča, da v kratkem času preverimo malignost tkiva v več vzorcih na različnih delih tumorja. Tumorsko tkivo se posledično lahko temeljiteje izreže, kar pomembno zmanjša tveganje za ponovitev bolezni. Velika prednost novorazvite tehnologije je tudi ta, da je njeno delovanje v praksi vezano le na instrumente, ki so že prisotni v nevrokirurških operacijskih dvoranah. 

Tehnologija temelji na spektrometrični metodi, imenovani differential mobility spectrometry, ki loči delce na podlagi njihove gibljivosti v električnem polju. Avtorji raziskave so pokazali, da ima dimni plin posameznega možganskega tumorja karakterističen profil, ki ga prepoznamo s spektrometrijo. Tako lahko merilna naprava pri proučevanju ex vivo razlikuje tudi med vrstami tumorjev.

V raziskavi so proučili 694 vzorcev možganskega tkiva. Pri analizi vseh vzorcev je umetni nos v 83 odstotkih pravilno opredelil tkivo kot zdravo ali tumorsko. Če se omejimo na prepoznavo nizko malignih tumorjev, kot so gliomi, pa je finski sistem pravilno določil malignost v kar 94 odstotkih primerov, pri čemer je bila občutljivost 97-odstotna, zanesljivost pa 90-odstotna. 

Danes bomo s svojimi trivialnimi nosovi vonjali le maligne poletne temperature. Vajenka Špela sem z vami delila zadnji Znanstveni britoff letošnjega poletja; v znanstveni redakciji z njimi nadaljujemo oktobra.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.