Avstralska raziskovalna skupina je v reviji Nature Communications objavila rezultate tri leta trajajočega poskusa gojenja gensko spremenjenih bananovcev. Ustvarili so rastline, odporne na okužbo z glivo fusarium, katere epidemija se je že razširila po Aziji, Afriki in Avstraliji ter ogroža sorto banan, ki jo uživamo danes.

Banana je zelo priljubljen sadež in predstavlja osnovno živilo več kot 400 milijonom ljudem, tudi pri nas se na trgovinskih tehtnicah za sadje in zelenjavo običajno nahaja pod številko ena. Gliva fusarium oxysporum pri bananah povzroča panamsko bolezen, ki je sredi prejšnjega stoletja povzročila velik pomor bananovcev. Do takrat so se naši predniki krepčali z bananami sorte gros michel, ki so bile menda slajše in večje. Da bi se izognila bolezni, so se velika »banana-podjetja« odločila, da uveljavljeno izvozno sorto nadomestijo z nam znano sorto cavendish, ki je bila na panamsko bolezen odporna.

V devetdesetih letih pa se je pojavil nov sev uničujoče glive, ki okužuje in uničuje tudi cavendish bananovce. Gliva se širi preko tal z okuženimi sadikami in vodo za namakanje. V tleh lahko preživi več kot 40 let in je ne moremo omejiti z uporabo kemičnih sredstev. Ko napade bananovec, onemogoči prenos vode v rastlini, zato ta hitro oslabi in odmre zaradi dehidracije. Gliva že uničuje nasade v Aziji, Afriki, Avstraliji in se bo slej kot prej razširila tudi v Latinsko Ameriko.

V okviru omenjene študije so v zemljo, okuženo s patogeno glivo, nasadili dve vrsti gensko spremenjenih bananovcev. V prvem primeru so v cavendish bananovec vstavili gen za odpornost iz divje sorte bananovcev. V drugem primeru pa gen gliste, za katerega je znano, da pri rastlinah povzroči odpornost na številne glivične okužbe. Ustvarili so torej različne linije bananovcev z različno izraženimi vstavljenimi geni.

Po treh letih trajanja poskusa je odmrlo ali imelo hude bolezenske znake 70 odstotkov kontrolnih, gensko nespremenjenih bananovcev. Gensko spremenjene linije pa so v 80 odstotkih ostale zdrave, od tega sta bili dve liniji popolnoma odporni na glivično okužbo. Odpornost ob tem ni vplivala na količino in velikost pridelka. Cavendish bananovci sicer že imajo svoje gene za odpornost, vendar so izraženi v manjši meri. Povečano izraženje bi tako lahko dosegli tudi z novimi metodami genskega urejanja, brez vnašanja tujih genov.

Čeprav trenutni trg in morda tudi prepričanja ljudi niso naklonjeni takšnim opcijam, študija predstavlja prvo rešitev za sorto banan, ki jih poznamo danes. Morda predstavlja tudi vzpodbudo za uporabo tradicionalnih metod križanja sort, ki je v primeru banan, ki redko tvorijo semena, sicer zelo zahtevno. Ljudje smo na trenutno sorto banan zelo navajeni, vendar nas glive lahko prisilijo v spremembo. Vprašanje je, ali bomo sprejeli še en nadomestek ali pa poiskali rešitev za ohranitev obstoječe sorte.

Bananin zbritoff je pripravila Katarina.