Soočanje z izgubo (koreninskega vršička)

Soočanje z izgubo (koreninskega vršička)

Aktualno-politična novica
23. 5. 2016 - 7.05

Mednarodna znanstvena skupina z univerze v New Yorku, newyorškega genomskega centra in hebrejske univerze iz Izraela v reviji Cell poroča, kako lahko rastline obnovijo svoje korenine tudi po odstranitvi koreninskega vršička.

V koreninskem vršičku so matične celice. To so še nediferencirane celice, ki se lahko velikokrat delijo. Diferencirane celice pa imajo omejeno zmožnost delitve in se praviloma ne morejo povrniti v matične celice. Ker pa imajo rastline izjemno regenerativno sposobnost, so zmožne že diferencirane celice spremeniti nazaj v matične pod določenimi pogoji.

Odstranitev koreninskega vršička je en tak primer. Na izgubo vršička se rastlina odzove s spremembami v koncentraciji rastlinskih hormonov. To so molekule, ki prenašajo sporočila po rastlini in v tarčnih celicah sprožijo določen odziv. Tako se po odstranitvi koreninskega vršička pod vplivom rastlinskih hormonov v nekaterih diferenciranih celicah zgodijo spremembe v izražanju genov. Te vodijo v dediferenciacijo celice, tako da se ta povrne v stanje matične celice.

Znanstvena skupina je ugotovila, da je zaporedje sprememb pri dediferenciaciji podobno tistemu pri embrionalnem razvoju. Ta poteka v semenu po združitvi moške in ženske rastlinske spolne celice. Tudi pri dediferenciaciji rastlinskih celic se v enakem vrstnem redu kot med embrionalnim razvojem postopoma poveča izražanje specifičnih genov.

Znanstvenika z univerze v Exeterju in londonskega Imperialnega kolidža sta odkrila, da na sposobnost fagocitoze oziroma z receptorji posredovane endocitoze vpliva oblika tarčnega delca.

Fagocitoza in endocitoza sta mehanizma, s katerima lahko celice sprejemajo delce. Tako denimo imunske celice iz telesa odstranjuje tujke, kot so na primer bakterije. Poenostavljeno povedano, se pri tem celična membrana uviha okoli tarčnega delca in celica pogoltne delec v svojo notranjost. Ta proces se dogaja tako pri preprostih enoceličarjih kot tudi pri celicah imunskega sistema živali.

Znanstvenika sta ugotovila, da celice najlažje požirajo delce elipsoidnih oblik. Poleg oblike je za učinkovito požiranje pomembno tudi, kako je delec obrnjen glede na celico. Največ težav pa imajo s požiranjem delcev, ki imajo obliko peščene ure. Take oblike so recimo deleče se bakterijske celice.

Študija nakazuje, da se nekatere bakterije morda lahko izognejo fagocitozi s strani imunskih celic le zaradi svoje oblike. Izsledki študije pa nakazujejo tudi, kakšne oblike morajo biti delci za optimalno dostavo zdravil v celice.

Koreninske vršičke je požirala Angelika.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.