Mednarodna skupina znanstvenic in znanstvenikov je preučevala potencialne areale razširjenosti rastlin iz družine protejevk in njihovih opraševalcev. Rezultate študije so objavili v reviji Journal of biogeography. 

Na jugu Afrike so ptice, ki se hranijo z nektarjem, pomembni opraševalci cvetočih rastlin, zlasti protejevk. Čeprav v tej regiji obstaja samo šest vrst ptic, ki se hranijo z nektarjem, je od njih odvisno razmnoževanje približno sedemdesetih vrst protejevk. V družino protejevk oziroma Proteaceae sodijo raznolika vednozelena drevesa in grmi. Njihova socvetja sestavljajo koničasti, s svilenimi dlačicami prekriti ovršni listi, ki obkrožajo številne cvetove najrazličnejših barv. Na južni polobli jih oprašujejo drobne ptice pevke z dolgimi kljuni, ki imajo majhno območje razširjenosti. Zaradi podnebnih sprememb je mogoče, da se bo območje razširjenosti opraševalcev in rastlin zmanjšalo. 

V študiji so uporabili podatke o protejevkah iz baze Protea Atlas Project in podatke o pticah pevkah iz baze Southern Africa Bird Atlas Project 2. Osredotočili so se na dve vrsti ptic in na enajst vrst rastlin iz družine protejevk, ki ju ti dve vrsti pogosto oprašujeta. Uporabili so tudi dva različna podnebna modela za napovedovanje podnebnih sprememb do leta 2070. Eden od njiju je RCP 4.5, ki predvideva naraščanje temperatur do dveh stopinj Celzija, drugi pa je RCP 8.5, ki predvideva naraščanje do pet stopinj Celzija. Tako so preverili najverjetnejši in najekstremnejši možen scenarij. 

Na osnovi pridobljenih podatkov in različnih bioklimatskih spremenljivk so z modelom ocenili območja razširjenosti vrst v prihodnosti. Območje razširjenosti bi se lahko za določne vrste zmanjšalo za več kot polovico, denimo zaradi fragmentacije habitata, ne zgolj zaradi višanja temperatur. To lahko za redkejše vrste predstavlja izgubo genetske raznolikosti, ki lahko vodi tudi v lokalna izumrtja ptic. Lokalno izumrtje ptic pa pomeni, da nekatere vrste protejevk izgubijo opraševalca. 

V predvidenih podnebnih scenarijih se bo primernost habitata za večino vrst Proteaceae in za obe vrsti ptic zmanjšala. Izjema je rastlinska vrsta Leucospermum conocarpodendron, ki se ji lahko habitat poveča. Najmanjše prekrivanje geografske razširjenosti z razširjenostjo opraševalcev je z 68 odstotki predvideno za protejevki Protea lepidocarpodendron [prótea lepídokarpodéndron] in Leucospermum conocarpodendron [léukspermum kónkarpodéndron]. Največje prekrivanje pa s sedemindevetdesetimi odstotki za vrsti Protea repens [prótea repens] in Protea cynaroides [prótea cinaroídes]. Najbolj ogrožene so populacije ptičjih opraševalcev v južni Afriki. Ptice se namreč prehranjujejo predvsem z rastlinami, ki se izrazito razlikujejo od vseh ostalih rastlin na Zemlji in rastejo le na skrajnem jugu afriške celine. 

Študija poudarja morebitna področja neusklajenosti, kjer se ptice, ki se hranijo z nektarjem, in rastline, s katerimi se hranijo, morda v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb ne bodo pojavljale skupaj. Najbolj ogrožene so redkejše vrste rastlin, ki se jim ne bo uspelo prilagoditi višjim temperaturam in suši ali pa razširiti svojega areala. Ptice se sicer lahko ob morebitnem izumrtju takšne vrste še vedno prehranjujejo z bolj razširjenimi vrstami iz iste družine. Preučevane vrste ptic pa so ogrožene predvsem, ker se v veliki večini prehranjujejo z rastlinami, ki rastejo na zelo majhnem območju. Znanstvenice in znanstveniki glede na rezultate študije predlagajo aktivno spremljanje populacij protejevk in njihovih opraševalcev. Spremljanje je pomembno zlasti za ogrožene vrste z majhnim območjem razširjenosti.

Od divjih opraševalcev smo posredno odvisni vsi, tudi vajenka Marisa.

"Cape Sugarbird (Promerops cafer) on king protea (Protea cynaroides)" by Derek Keats is licensed under CC BY 2.0.