Ameriško-kitajska raziskovalna skupina je v delu, objavljenem v Geophysical Research Letters, proučevala vsebnost sulfatnih aerosolov v grenlandskih ledenih vrtinah v predindustrijski dobi. Ugotovili so, da sta se skoraj dve tretjini sulfatnih aerosolov iz tistega obdobja sprostili iz pasivnih – nebruhajočih – vulkanov.

Sulfatni in drugi trdni delci so lahko antropogenega ali naravnega izvora in vplivajo na negativni sevalni prispevek. To je sprememba Zemljinega energetskega ravnovesja, pri čemer pozitiven sevalni prispevek vodi k segrevanju, negativen pa k ohlajanju nižjih plasti ozračja. Aerosolski sevalni prispevek je rezultat interakcije trdega zračnega delca s sončevim sevanjem ter interakcije med aerosolom in oblakom. Intenzivnost trenutnega antropogenega aerosolskega sevalnega prispevka se določa glede na vsebnosti aerosolov v predindustrijski dobi. Vendar je ocenjevanje antropogenega sevalnega prispevka po letu 1850 zelo negotovo. 

Največji hladilni učinek imajo sulfatni aerosoli, ki so lahko tako antropogenega kot naravnega izvora. Zaradi različnih izvorov je določanje vrednosti sulfatnih trdnih delcev in njihovega vpliva na sevalni prispevek nezanesljivo. Raziskovalna skupina je želela natančneje določiti trenutni vnos antropogenih sulfatnih aerosolov, ki povzročajo negativen sevalni prispevek in ohlajajo nižje plasti ozračja. V ta namen so preučili današnje vrednosti sulfatnih aerosolov, ki jih merijo s sateliti in terenskimi meritvami ter kontrolirajo z računalniškimi modeli. Zabeležene količine so primerjali z vsebnostmi sulfatnih aerosolov v ledenih vrtinah. Izvrtali so jih na Arktiki in ponazarjajo vsebnost sulfatnih trdnih delcev v predindustrijskem času.

Skupina je ugotovila, da so do sedaj premalo sulfatnega aerosolskega deleža pripisovali pasivnim, nebruhajočim vulkanom. Ti namreč s svojim počasnim in komaj zaznavnim razplinjevanjem na dolgi rok v ozračje spustijo dovolj sulfatnih aerosolov, da lahko znatno vplivajo na končni izračun sevalnega prispevka. V raziskavi skupina pokaže, da so pasivni vulkani, ki se razplinjajo, prispevali skoraj dve tretjini sulfatnih aerosolov v predindustrijskem času. To poveča do sedaj predpostavljen vpliv pasivnih vulkanov za faktor tri in zmanjša prispevek antropogenih sulfatnih aerosolov. Ta informacija nam lahko pomaga pojasniti, zakaj klimatski model, ki so ga uporabili za izdelavo šestega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe, kaže, da se Arktika segreva počasneje, kot se v resnici.

Vulkanizirala je Lea.