Z vidika vedenjskih znanosti je sposobnost uvida v čustvovanje ostalih članov skupine lastnost, ki omogoča uspešno socialno vedenje ne samo človeku, temveč tudi kopici ostalih sesalskih vrst. Živčni mehanizmi v ozadju socialnega vedenja zaradi etičnih in tehničnih omejitev pri ljudeh ostajajo razmeroma neraziskani. Raziskovalne skupine sorodne eksperimente zato pogosto opravljajo na naših za raziskovanje precej bolj prikladnih, evolucijsko pa relativno bližnjih sorodnicah – miših. 

Nekatere miši so – kot nekatere izmed nas – žgečkljive. Nevroznanstvena skupina z univerze v Berlinu se je namenila raziskati vedenjske in nevronske odzive pri miškah, ko te opazujejo žgečkanje druge miške. Raziskovanja mišjega vživljanja v žgečkljivost drugih se je skupina lotila tako, da je iz začetnega nabora miši izbrala takšne, ki so se močneje odzivale na žgečkanje. Miškam so v možgane med anestezijo namestili elektrode. S temi so kasneje spremljali električno aktivnost v somatosenzoričnem korteksu mišk. Ta možganski predel je ključen za procesiranje informacij, povezanih z dotikom.

Miške so nato postavili v škatlo, predeljeno s prozorno pregrado. V njej so s kamerami in mikrofoni spremljali mišje vedenje. Na eni strani škatle so se nahajale opazovane miške, druga polovica škatle pa je bila namenjena eksperimentalnemu dražljaju. Opazovane miši so raziskovalci sprva kontrolirano žgečkali, nato pa so jim predvajali posnetek njihovega žgečkanja. V zadnjem delu poskusa so v drugem delu kletke vpričo opazovane miši žgečkali drugo. 

Med opazovanjem miši, ki je prisostvovala žgečkanju druge, je raziskovalna skupina zaznala igrive vedenjske odzive. Miške so med opazovanjem žgečkanja druge veselo poskakovale, na zvočnih posnetkih pa je raziskovalna skupina odkrila prisotnost visokofrekvenčnih vzklikov, ki jih obstoječa literatura povezuje z mišjim veseljem. Opisanim vedenjskim odzivom, ki kažejo na mišjo zmožnost sočustvovanja v primeru žgečkanja, pritrjuje tudi vzorec električnega odziva iz somatosenzoričnega korteksa opazovanih mišk. Do podobnega vzorca živčnih aktivacij v možganskem predelu je prihajalo tako v primeru, ko so žgečkali miške same, kot takrat, ko so vpričo mišk žgečkali druge miši.

Opazovana zrcalnost nevronskih odzivov somatosenzoričnega korteksa ni bila zabeležena v primeru, ko so opazovanim miškam kazali zgolj posnetke žgečkanja drugih. Raziskovalci in raziskovalke kot možen razlog za presenetljivo razliko v odzivu na žgečkanje v živo v primerjavi s posnetkom navajajo možno pomembno vlogo voha pri prenašanju igrivosti oziroma sočustvovanju pri miših.

Ugotovitve raziskovalne skupine ponujajo nove možne iztočnice za raziskovanje nevronskih korelatov sočustvovanja tako pri miših kot pri ljudeh. Treba pa se je zavedati, da ugotovitev, pridobljenih pri mišjih možganih, kljub naši relativni evolucijski sorodnosti ne gre posploševati na ljudi.

Z za miši žgečkljivo temo se je ubadal Žiga.

****This image is free to use under the Pixabay licence