V tokratnem Znanstvenem britOFFu bomo spoznali kozmološke vplive na raziskovanje supernov tipa Ia. Kozmologi in kozmologinje z več svetovnih univerz so v raziskavi, objavljeni v še nerecenziranem članku na portalu arXiv, predstavili analize fotometričnih meritev različnih opazovanj supernov. Predvidevajo, da je hitrost materiala, ki izbruhne ob eksploziji, povezana z drugimi lastnostmi supernov, denimo njihovo barvo in izsevom.

Supernova tipa Ia nastane v binarnem sistemu rdeče orjakinje in bele pritlikavke. Ko slednja pridobi toliko mase, da postane nestabilna, se tako silovito prižgejo jedrske reakcije, da zvezdo raznese. Glede na hitrost eksplodiranega materiala supernove ločimo na hitre in počasne. Njihov konstantni izsev predstavlja enega izmed bolj pomembnih načinov za merjenje razdalj v vesolju. Supernove so zaslužne celo za znanstveno odkritje, da se vesolje širi.

V omenjenem članku se avtorji sprašujejo o pomembni lastnosti supernov – kinetični energiji v izstreljeni masi. To lahko opredelimo z meritvijo fotosferične hitrosti, ki so jo v raziskavi določili z meritvijo modrega Dopplerjevega premika, in sicer na dva načina. Pri prvem so računalniško sešteli dva numerična modela absorpcijskih črt in hitrost odčitali z dobljene funkcije. Pri drugem načinu pa so uporabili vrednosti iz kataloga Kaepora in jih nato prilagodili razmeram. Tako so lahko primerjali rezultate meritev in računalniške modele devetinšestdesetih različnih supernov. Računalniška analiza ni pokazala barvnih odstopanj med hitrimi in počasnimi supernovami, opazili pa so močno povezavo med hitrostjo supernove in maso galaksije, iz katere ta izvira.

Skoraj izključno vse hitre supernove prihajajo iz galaksij, v katerih je veliko mase v obliki zvezd in ne v temni snovi ali medzvezdnem plinu, kar odpira nova obzorja za raziskovanje. Merjenje in razumevanje povezave med lastnostmi supernov in njihovim okoljem bo v prihodnosti izrednega pomena pri natančnosti kozmoloških meritev.

Supernove je občudoval vajenec Filip.