Kadar slišimo o bitjih, ki lahko živijo tako v morju kot v sladkih vodah, tako v zemlji kot na površini vesoljskih plovil, ki so odporna na ionizirajoče sevanje in vodikov peroksid, pomislimo na znanstveno fantastiko. A tokrat gre zares. Govor je o tardigradih, ki jih poznamo tudi pod imenom počasniki. To so členjene živalice, običajno manjše od milimetra. V odsotnosti vode preidejo v speče dehidrirano stanje, v katerem lahko preživijo izjemno vročino, mraz, vakuum, pritisk, sevanje in stik s sicer nevarnimi kemikalijami.

Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji je pred kratkim odkrila skrivnost teh malih bitij. Nekatere vrste počasnikov vsebujejo proteine, ki jih imenujemo damage suppressors oziroma zaviralci poškodb, na kratko DSUP. Že prej smo vedeli, da dodani proteini DSUP varujejo človeške celice pred rentgenskimi žarki, nova odkritja pa poročajo o mehanizmu, ki omogoča te supermoči.

Uporaba molekularnih znanstvenih postopkov je privedla do ugotovitev, da se proteini DSUP vežejo na beljakovine, ki obdajajo DNK. Na ta način zavarujejo dedni material pred mutacijami. Raziskovalno skupino je nato zanimalo, ali obstajajo podobni zaviralci poškodb tudi pri drugih vrstah. Z računalniško primerjavo zaporedij DNK so proteine, ki se prav tako vežejo na beljakovine okoli DNK, našli tudi pri vretenčarjih. Vendar proteini pri vretenčarjih izvajajo drugačne naloge, zato supermoči proteinov DSUP za zdaj še ostajajo v lasti malih počasnikov.

Raziskava je torej razkrila molekularno nalogo proteina DSUP in predstavila, kako ta zaviralec poškodb prispeva k enkratni zmožnosti preživetja počasnikov v izrednih razmerah. Vezava teh proteinov na beljakovine, ki obdajajo DNK, neposredno zmanjšuje škodo pri izpostavitvi stresnim dejavnikom. Ta edinstveni protein bi lahko uporabili za podaljšanje življenjske dobe celic, s čimer bi lahko olajšali biološke raziskave.

Počasnikovala je Živa.