Test alergij, ki ne srbi

V času, ko tretjina populacije severne hemisfere smrka, kašlja in toči solze vsakič, ko stopi na prosto, nas je razveselila novica o novem načinu diagnosticiranja alergij. Raziskovalci in raziskovalke Univerze v Bernu so v Journal of Allergy and Clinical Immunology objavili članek, v katerem so predlagali test za odkrivanje alergij na osnovi mastocitov, celic prirojenega imunskega sistema.

Diagnostika alergij je kompleksen in zahteven postopek, sestavljen iz več korakov, kot so pregled zdravstvene preteklosti pacienta oziroma pacientke, preverjanje prisotnosti protiteles v krvi, kožni testi in drugi alergijski testi. Njihovi rezultati nam pogosto ne povedo veliko o tem, kateri simptomi se pri pacientu lahko pojavijo in kako resni so ti simptomi.

Šele nedavno pa so se med znanstveniki in znanstvenicami pojavile različne ideje, da bi za testiranje alergij raje uporabili mastocite. To so celice prirojenega imunskega sistema, ki so odgovorne predvsem za obrambo telesa pred paraziti. Kadar druge celice imunskega sistema zaznajo prisotnost parazitov, proti njim proizvedejo veliko količino protiteles, imenovanih IgE. Mastociti lahko s svojimi receptorji zaznajo prisotnost velike količine IgE v krvi, nanjo pa se odzovejo tako, da v okolico sprostijo histamín in heparín, s čimer sprožijo vnetni odziv.

Pogosto pa se zgodi, da telo kot nevaren tujek napačno prepozna nenevarne snovi, kot so cvetni prah, arašidi ali določeni proteini v koži živali. Takrat v telesu nastane veliko protiteles IgE, ki prepoznavajo te molekule in se lahko močno in dolgotrajno vežejo na mastocite. V takem primeru bo mastocit sprožil vnetni odziv zmeraj, ko bo v telesu prisotna molekula, ki jo prepozna IgE na njegovi površini. Ta pojav imenujemo alergija.

Omenjena raziskovalna skupina se je osredotočila na razvoj presejálnega testa za alergije. Iz gensko spremenjenih miši z vstavljenim zapisom za človeški receptor, ki prepozna protitelesa IgE, so pridobili predniške celice mastocitov, ki so jih potem v laboratoriju razvili v zrele mastocite. Te so aktivirali v prisotnosti krvi pacientov in pacientk, alergičnih na različne alergene, denimo arašide, mačke in ose, saj so mastociti v njihovi krvi zaznali prisotnost IgE. Večja koncentracija IgE v krvi je povzročila aktivacijo večjega števila mastocitov. Zaradi tega raziskovalci in raziskovalke predvidevajo, da bi lahko tako razvit test uporabljali za zaznavanje prisotnosti alergij, pa tudi za določanje resnosti simptomov alergije.

Zaznavanje alergij na tak način bi bilo za pacienta ali pacientko veliko bolj prijetno kot s trenutnimi alergijskimi testi. Pacienta oziroma pacientke ne bi bilo treba izpostavljali alergenu, edini poseg v njegovo ali njeno telo bi bil odvzem krvi. Izpopolnjena oblika testa bi nam lahko dala tudi druge pomembne podatke o alergiji, denimo o resnosti simptomov alergije, in morda tudi napovedala možnosti za uspeh določene terapije. Velika slabost tega inovativnega testa pa je postopek za pripravo zrelih mastocitov, saj je zahteven in dolgotrajen. Dokler znanstveniki in znanstvenice ne bodo razvili enostavne, varne, natančne in standardizirane analize alergij, bo tretjina svetovne populacije žal še naprej obsojena na neprijetno srbeče kožne in druge alergijske teste.

Današnji Zbritoff je smrkajoč pripravila vajenka Nika.