Podmorski travniki nudijo zavetje mnogim živalskim vrstam, hkrati pa so tudi mesta kroženja ogljika; morske trave so namreč proizvajalke metana. Raziskovalna skupina je pri morskih travnikih Posidonia oceanica – morske trave pozejdonke – raziskala njihovo produkcijsko stopnjo metana in ključne procese pri tem, svoje izsledke pa objavila v reviji PNAS.

Približno polovica globalnih izpustov metana izhaja iz vodnih okolij, večinski delež pa prispevajo izpusti iz kopenskih voda. Izpusti, ki jih prispevajo oceani kot največja vodna telesa, so znatno manjši kot izpusti, ki jih prispevajo obalne regije. Ob obalnih regijah so namreč morske plitvine pogosto prerasle z morsko travo, ki kljub manjši površini in volumnu v ogljikov krog prispevajo kar 8 do 13 milijonov ton izpustov metana letno. Morski travniki so tako točka kopičenja metana v morskem okolju.

Morske trave vrste Posidonia oceanica, ki je sicer najbolj razširjena vrsta morske trave v Sredozemlju, vežejo ogljikov dioksid v zelenih listih, organski ogljik pa nato transportirajo do korenike in korenin, kjer ga kopičijo. Za podmorske travnike je značilno tudi, da se odmrli rastlinski material vključno s koreninami nalaga v plasteh, sčasoma pa se iz tega lahko oblikuje šota.

Raziskovalna skupina z Inštituta Max Planck je izmerila prisotnost metana v treh različnih sedimentnih plasteh, in sicer od komaj odmrlega rastlinskega materiala na vrhu do globine 50 centimetrov. Količina izmerjenega metana na vrhu sedimentnih plasti, kjer je prisotnega tudi največ organskega materiala, je bila primerljiva z izpusti metana iz živih rastlin. V globljih plasteh sedimentov je bilo metana prisotnega manj. Iz pridobljenih podatkov so ocenili, da tako žive rastline kot usedline rastlinskega materiala v približno enaki meri pripomorejo h kroženju in izpustom metana v vodnem stolpcu.

Da so tako morski travniki kot usedline že odmrlih rastlin vir metana, pa znanstvenice in znanstveniki pripisujejo visoko metiliranim spojinam, ki nastajajo v rastlinskem tkivu. Mednje spadajo holin, betain in dimetilsulfon propionat, njihovo prisotnost in nastajanje v živih rastlinah, delno razgrajenih korenikah in listih ter sedimentih organskega materiala pa so izmerili s pomočjo ogljikovega izotopa C13. Tudi tu se je stopnja produkcije metana z globino nižala. Visoko metilirane spojine, ki ostanejo prisotne v rastlinah tudi po odmrtju in so del usedlin, pa so tudi substrat za metanogene mikroorganizme, ki se tako vključijo v metanov krog.

Raziskovalna skupina opozori, da gre pri izmerjenih metanovih izpustih sicer za rezultate, pridobljene brez prisotnosti svetlobe, pa vendar dosedanji rezultati kažejo, da so emisije metana pri morskih travnikih neodvisne od svetlobnih pogojev. Ugotovitve raziskave tako nudijo vpogled v izpuste metana v morskem okolju in ponudijo boljše razumevanje tako metanovega kot ogljikovega kroga. 

Z morsko travo kot kravo bi hengala Klara.

Fotografija: morski travnik, avtor Heather Dine, Florida Keys National Marine Sanctuary