Samci iz vrst tulečih opic Alouatta spp. se morajo ali oglašati z nizko frekvenčnimi zvoki ali pa morajo imeti veliko večje testise kot ostali, da privabijo samice. Prav noben samec tega rodu pa nima obeh lastnosti.

V članku, objavljenem v znanstveni reviji Current Biology, je velika raziskovalna skupina z različnih univerz po svetu primerjala velikosti podjezične kosti z velikostjo testisov pri devetih vrstah tulečih opic. Velikost podjezične kosti je namreč neposredno povezana s tem, kako globoki so klici samcev. Kosti so dobili iz različnih muzejskih zbirk. Primerjavo velikosti testisov pa so izvedli v različnih živalskih vrtovih.

Raziskovalci so tako odkrili povezavo med razlikami v anatomiji, načinom življenja in življenjskim prostorom, na katerem tuleče opice živijo. Pri vrstah, ki živijo v Srednji in Južni Ameriki, samci tekmujejo za pozornost več samic, tako da na koncu en samec živi z več samicami. Osvojijo jih z globokimi klici, ob tem pa tudi odženejo druge potencialne snubce. Pri drugih vrstah se samice parijo z več samci v enakem obdobju. Tako imajo samci z več semenske tekočine večjo verjetnost, da bodo oplodili samico, kot tisti z manj semenske tekočine.

Raziskovalci predvidevajo, da je razlog za to, da nobena vrsta nima izraženih obeh lastnosti, v tem, da gre pri obeh lastnostih za veliko porabo energije. Večje izločanje testosterona je povezano z velikimi testisi, lahko pa vpliva tudi na znižanje imunosti na različne bolezni. V raziskavi gre za prvi primer jasnega evolucijskega tehtanja znotraj vrste med predparitvenimi vokalnimi zmožnostimi in poparitvenimi lastnostmi, vezanimi na količino semenske tekočine.

Skoraj vsako leto evolucijski biologi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem udomačitve psov, objavijo vsaj eno raziskavo, v kateri izvor psov pripišejo novi regiji. Najpogosteje se omenjajo Evropa, Bližnji vzhod, Kitajska in Sibirija. A v najnovejši raziskavi psov iz različnih odročnih vasi po svetu poročajo, da naj bi prvi udomačeni psi izvirali iz Centralne Azije.

Raziskovalka Laura Shannon z Univerze Cornell je skupaj z raziskovalno skupino poiskala tako imenovane vaške pse, ki niso pasemski, nimajo lastnikov in predstavljajo pravo genetsko raznolikost znotraj psov. Primerjava genetskih vzorcev jih je popeljala vse do Indije, Nepala in Mongolije, od koder naj bi po novem izvirali psi.

Veliko raziskovalcev vseeno opozarja, da to verjetno ni končni odgovor. Slednjega naj bi dobili, če bi preučili genetske zapise številnih fosilnih ostankov prvih psov in volkov in jih primerjali z genetskimi zapisi danes živečih nepasemskih psov. Znanstveniki so že na delu, tako da več o izvoru psov, ko objavijo najnovejša dognanja.

Tuljenje in lajež je raziskovala Zarja.