Raziskovalke in raziskovalci so v nedavno objavljenem članku v reviji Evolution predstavili rezultate večletne raziskave opazovanja znotraj- in medvrstnega parjenja pri kačjih pastirjih. Pri teh žuželkah je namreč značilno tako imenovano asorativno parjenje, pri katerem se samec in samica s podobnimi morfološkimi lastnostmi parita uspešneje. Za takšen vzorec parjenja je vse do te raziskave veljalo, da vodi v speciacijo oziroma nastanek novih vrst.

Opazovanje znotraj- in medvrstnega parjenja je potekalo pri kačjih pastirjih vrst pasasti in modri bleščavec. Vrsti sta si namreč morfološko podobni in sorodni, zato med njima prihaja do križanja. Rezultati opazovanja izbire partnerja so pokazali, da znotraj posamezne vrste večji samci izberejo večje samice. Takšen izbor naj bi potekal zato, ker so večje samice bolj plodne in lahko imajo večje število potomcev.

Izbor partnerjev pa prav tako poteka med obema omenjenima vrstama. Predstavniki pasastega bleščavca so nekoliko manjši od predstavnikov modrega bleščavca. Zato prihaja na območjih, kjer se življenjski prostor vrst prekriva, do parjenja manjših samcev ene vrste z večjimi samicami predstavnikov druge vrste.

Raziskava je pokazala, da vzorci izbire partnerjev, kadar samci tekmujejo za samico, ne predstavljajo nujno mehanizma izolacije vrste. Predstavljeni primer namreč kaže, da lahko nepravilna izbira partnerjev vodi celo v usodno izumrtje vrste. Raziskava ima velik pomen za nadaljnje ukrepe na področju varstvene biologije, predvsem pri ponovnem naseljevanju vrst.

Mednarodna raziskovalna skupina je odkrila nalezljive rakave celice pri štirih različnih vrstah morskih školjk. Nalezljiv rak je bil doslej poznan samo pri tasmanskih vragih v obliki obraznega tumorja in pri psih, pri katerih tumorske celice napadejo genitalije.

Raziskovalke in raziskovalci so tako pri treh izmed štirih vrst školjk odkrili tumorske celice, ki niso bile njihove lastne. Školjke so prihajale iz rodov zijavk, klapavic in srčank. Ko so primerjali tumorske celice, najdene pri isti vrsti školjk v različnih populacijah, so ugotovili, da se genetski material celic ne sklada z genomom osebka, v katerem se je tumor razvijal. Pri tem pa je bil genetski material vseh tumorjev pri različnih osebkih enak. Kar pomeni, da so rakaste celice prehajale preko različnih gostiteljev.

Poleg nalezljivih rakastih celic pri že omenjenih treh vrstah so pri četrti vrsti školjk ugotovili tudi prenos rakastih celic med dvema različnima vrstama. Pri vrsti školjk zlata vongola so bile namreč prisotne rakaste celice, ki so bile glede na genetski zapis najbolj podobne celicam iz vrste rebrasta ladinka. Pri rebrastih ledinkah pa raziskovalke in raziskovalci niso več zaznali prenosa tumorskih celic, čeprav je ta v preteklosti zelo verjetno potekal.

Zanimivo odkritje pa je prineslo mnogo novih vprašanj, kot na primer: kako pride do prenosa rakavih celic v morju in kako se na njih odzove nevretenčarski imunski sistem. O vsem tem pa morda poročamo oktobra, ko se v eter Radia Študent ponovno vrnemo z jutranjimi novicami v Znanstvenih britoffih.

Sajonara pravita vajenec Sebastjan in Zarja.