Ko se znajdemo v nekem novem, neznanem prostoru, naši možgani nemudoma ustvarijo spomin trenutne okolice. Ta sposobnost je ključna za naše preživetje, saj bi drugače le stežka delovali v vedno spreminjajočem se svetu. Raziskovanja mehanizmov, ki omogočajo to neverjetno sposobnost, se je lotila mednarodna raziskovalna skupina. Ameriški in japonski znanstveniki in znanstvenice so svoje ugotovitve objavili konec decembra v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Njihova raziskava je temeljila na večletnih izsledkih podobnih študij spomina, ki hipokampus in locus coeruleus izpostavljajo kot temeljni možganski strukturi, odgovorni za ustvarjanje novih spominov. Hipokampus je ena bolj raziskanih možganskih struktur, poznana po svoji ključni vlogi pri tvorjenju novih spominov.  Nahaja se v senčnem režnju v obeh možganskih hemisferah. Locus coeruleus pa je lociran v možganskem deblu in se glede na dosedanje študije močno odziva na nove senzorične dražljaje. Raziskovalci in raziskovalke so se osredotočili na omenjeni locus  in njegove povezave s hipokampusom.

V ta namen sta raziskovalni skupini genetsko modificirali več  miši moškega spola, starih od 12 do 25 tednov. Tem mišim so tako omogočili izražanje fluorescentnega proteina v regiji locusa coeruleusa in s tem pridobili zmožnost opazovanja mikroskopskih živčnih vlaken, ki ga povezujejo z locusom. Polovica vseh miši je predstavljala kontrolno skupino, medtem ko je bila druga polovica dodatno modificirana tako, da so raziskovalci lahko blokirali aktivacijo nevronov. To so dosegli z implantirano sondo s prizemsko lečo, ki je oddala svetlobo, katera je sprožila hiperpolarizacijo nevronskih membran. S tem so živčnim celicam onemogočili sposobnost proizvajanja akcijskih potencialov in tako preprečili komunikacijo med zgoraj omenjenima možganskima strukturama.

Miši so nato uporabili v vedenjskem poskusu, pri katerem so jih prvi dan izpostavili popolnoma novemu okolju. Postavili so jih v komoro iz pleksistekla in opazovali njihovo obnašanje. Merili so čas, ki so ga miši posvetile raziskovanju še nikoli prej videnega prostora. Eksperimentalni skupini so medtem blokirali povezavo med locusom coeruleusom in hipokampusom. Naslednji dan pa so miši zopet izpostavili istemu okolju in ugotovili, da je kontrolna skupina živali posvetila dosti manj časa raziskovanju svojega okolja v primerjavi z eksperimentalno skupino. To nakazuje na to, da so miši z deaktiviranimi nevroni obravnavale to okolje kot nekaj neznanega, saj jim je deaktivacija onemogočila tvorjenje spomina iste komore iz prejšnjega dne.

Rezultati potrjujejo hipotezo o bistveni vlogi, ki jo pri pridobivanju spominov novih okolij odigrajo locus coeruleus, hipokampus in same povezave med njima. Takšne in podobne študije tlakujejo prihodnost našemu razumevanju in nekoč morda celo manipuliranju človeškega spomina. Ko se naslednjič znajdete na kakšni novi, fantastični plaži, vedite, zakaj bo za vedno ostala nekje globoko v vašem spominu.

Vrhunskih študij se je spominjal vajenec Marko.