Obširna mednarodna skupina raziskovalcev in raziskovalk je združila moči pri iskanju izvora hitridiomicetne glive Batrachochytrium dendrobatidis in izsledke raziskave predstavila v ugledni reviji Science.

Odkritje glive Batrachochytrium dendrobatidis, ki ubija dvoživke, je bila prelomnica za razumevanje naglega zmanjševanja števila dvoživk po celotnem planetu. Herpetologi so upadanje števila dvoživk in njihovo izumiranje zaznali že v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Šele v devetdesetih pa je slednje postalo množično opažen globalni fenomen, ki ga ni bilo več mogoče razložiti le kot posledico okoljskih sprememb in človeškega delovanja.

Batrachochytrium dendrobatidis je glivna vrsta, ki jo uvrščamo v skupino hitridiomicet. Napade kožo dvoživk in povzroča bolezen imenovano hitridiomikoza. Prek prizadetega dela kože okužene dvoživke ne morejo več privzemati vode v telo in vzdrževati ustreznih koncentracij elektrolitov v telesu. Okužba postopoma poseljuje vse večji predel kože. Obolele dvoživke so podhranjene in dehidrirane, sledi odpoved srca in pogin okužene živali. Gliva predstavlja enega poglavitnih krivcev za upadanje števila dvoživk po svetu in njihovo množično izumiranje, o čemer smo na Radiu Študent že poročali.

V omenjenem članku so se znanstveniki in znanstvenice poglobili v iskanje geografskega izvora povzročitelja bolezni. Tekom poskusa so do potankosti preučili genome 177 vzorcev gliv z različnih predelov sveta in jih primerjali z genomi že poznanih primerov. Primerjave genomov so pokazale, da je na korejskem polotoku genetska raznolikost podvrst glive Batrachochytrium dendrobatidis največja in da bi od tu lahko izviral najbližji skupni prednik vseh podtipov patogene glive. Do globalne razširitve bolezni je predvidoma prišlo v 20. stoletju in najverjetneje sovpada s pojavom medkontinentalne prodaje dvoživk kot eksotičnih hišnih ljubljenčkov ter njihove prodaje v prehranske in medicinske namene.

Rezultati raziskave tako osvetljujejo tudi vlogo človeškega delovanja kot dejavnika nenamernega širjenja patogenov po zemeljski obli, tokrat s pomočjo globalne trgovine.

Napeto zasledovanje izvora množičnega morilca dvoživk je spremljala Nataša.