Kitajsko-ameriška raziskovalna skupina je odkrila nov fosil pajka iz srednje krede. Vrsto, ki ji fosil pripada, so poimenovali Eomysmauchenius cretaceominimus. Ta spada v višjo taksonomsko skupino Archaeidae, kamor uvrščamo še danes živeče
  1

vrste pajkov. Fosil je star približno 100 milijonov let. Opažanje so objavili v reviji Cretaceous research.
Pajkovska družina Archaeidae je bila na podlagi fosilov prvič opisana leta 1854, 27 let kasneje pa so na Madagaskarju našli tudi še živeče predstavnike družine, ki je danes razširjena na jugu Afrike, na Madagaskarju in ob obalah Avstralije. Predstavniki družine so veliki nekaj milimetrov, njihovo glavoprsje pa vsebuje navidezen vrat, ki je lahko dolg in ozek ali kratek in širok.
Fosilne ostanke juvenilnega pajka so našli v vasi Hukawng v severnem Mjanmaru. Najdeni in v raziskavi opisani fosil je nekaj milimetrov dolg, visok in širok košček jantarja, v katerem je ujeto celotno telo juvenilnega pajka. Čeprav je juvenilne pajke težje natančno določiti, so ga raziskovalci na podlagi izraženih morfoloških lastnosti, kot so močno dvignjeno glavoprsje in odsotnost sklerotiziranega obroča okoli predilnic, uspeli uvrstiti v rod Eomysmauchenius. Pri določanju pajkov so sicer zelo pomembni tudi pedipalpi. Gre za par okončin, ki pajkom služi za okušanje in zaznavanje vonjav.
2

Fosiliziran osebek je predvidoma juvenilni samec, najdba pa raziskovalcem omogoča vpogled v razvoj pedipalpov v tej družini. Najdba je pomembna tudi zaradi edinstvenih morfoloških značilnostih fosilov družine Archaeidae. Raziskovalci in raziskovalke poudarjajo pomen tovrstnih fosilov za evolucijske študije o spreminjanju strukture moškega pedipalpa skozi geološko zgodovino.
O osemnožnih prijateljih v jantarju je pisala Marisa.