Več kot ena “voda”?
Voda, življenjsko esencialna tekočina, izvor oaze življenja, kot ga poznamo. Proučujemo jo že vrsto let, pa vendar se vsako leto o njej naučimo kaj novega!
Znanstvenice in znanstveniki z več nemških univerz so s pomočjo elektrostatskega deflektorja ločili dva tipa vodne molekule in nato pokazali, da molekuli z okolico reagirata drugače.
Raziskave so pokazale, da molekule vode obstajajo v dveh različnih oblikah: para -p- in orto -o-. Molekuli se razlikujeta v tako imenovanem “spinu”, to je lastni vrtilni količini delcev, pri čemer ima paravoda vrednost nič in ortovoda vrednost ena. Molekuli svoje vrednosti zaradi zakona o ohranjanju vrtilne količine večinoma ohranjata tudi ob trkih z drugimi molekulami.
Ker osnovni stanji para- in ortovode različno reagirata v električnem polju, ju lahko ločimo z gradientom električnega polja elektrostatičnega deflektorja. Elektrostatični deflektor je naprava, ki s pomočjo električnega polja loči vhodne molekule z različnimi naboji. Ekipa znanstvenic in znanstvenikov je v tem poskusu uporabila napetost petnajstih kilovatov, da je dosegla dovolj velik gradient električnega polja, ki je lahko ločil molekule para- in ortovode.
Dane molekule so nato streljali v super ohlajene kristale kalcijevih ionov, katerih sredica je bila zapolnjena s tako imenovanim diazeliniumom - molekulo N2H+. Molekula N2H+ je delovala kot reaktant, raziskovanje dane molekule pa nam omogoča proučevanje delne ionizacije v daljnih galaksijah.
Rezultati so pokazali, da so molekule paravode reagirale z molekulami diazeliniuma 23 odstotkov večkrat kot molekule orto vode, kar so potrdile tudi računalniške simulacije. Dano višjo reaktivnost lahko pripisujemo različnim oblikam vrtinčenja in obračanja danih molekul vode.
Tako je človeštvo napredovalo za eno raziskavo več o vodi. Čeravno bi se rezultati zdeli na videz nepomembni in za vsakdan skrajno dolgočasni, je vsaka dodatna natančnost pri znanstvenih poskusih dobrodošla. Z besedami Stefana Willitscha, enega izmed avtorjev raziskave: “Bolje kot lahko nekdo kontrolira stanja molekul v kemijskih reakcijah, bolje bo razumel mehanizme v ozadju, ki dano reakcijo povzročajo.”
Z vami sem skozi prostrane polidihidromonoksidne prerije prekarnega pekla plaval poročevalec Nejc.
Dodaj komentar
Komentiraj