Revija Proceedings of the National Academy of Sciences je pretekli mesec objavila raziskavo, v kateri je skupina avstralskih znanstvenikov in znanstvenic predstavila globalno analizo podatkov o ribolovu za zadnjih 65 let.

Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da se je od leta 1950 do leta 2015 globalna flota ribiških ladij podvojila. Kar v luči hitre rasti svetovne človeške populacije in tehnološkega napredka niti ni presenetljivo. Bolj nenavaden in skrb vzbujajoč pa je podatek, da ob enakem naporu današnja, v veliki meri zelo modernizirana flota ujame za 80 odstotkov manj rib kot tista pol manjša iz sredine preteklega stoletja.

Do te zaskrbljujoče ugotovitve so prišli s primerjavo metrike, imenovane ulov na enoto napora oziroma catch per unit of effort. V grobem nam ta kazalec pove, koliko napora oziroma sredstev potrebujemo, da ujamemo določeno količino rib, na primer koliko nafte porabimo za eno tono rib.

Avtorji te obsežne študije so pod drobnogled vzeli nacionalne registre, znanstveno literaturo in lokalna poročila iz stotih svetovnih držav. Iz teh virov so poleg že predstavljenih rezultatov ugotovili tudi, da porast ribiškega ladjevja po svetu ni enakomeren. Do največjega porasta ribiškega ladjevja je prišlo v državah jugozahodne in severozahodne Azije, medtem ko so se flote Severne Amerike, Avstralije in Evrope v zadnjih desetletjih stabilizirale, to pa predvsem na račun strožje zakonodaje s področja upravljanja z ribolovnimi območji.

Predstavljena študija je še en dokaz slabega stanja svetovnih ribjih populacij in potrjuje dejstvo, da intenziven ribolov izčrpava ribje zaloge svetovnih oceanov in tako ne le resno posega v prehransko varnost nas ljudi, temveč tudi ruši ravnovesje morskih ekosistemov.

Ribaril je Gregor.