Do nedavnega je bila lastnica rekorda za največji genom japonska roža Paris japonica. Njen genom je bil kar 50 krat večji od genoma v človeških celicah. Mednarodna raziskovalna skupina v reviji iScience poroča o odkritju še večjega genoma pri praproti Tmesipteris oblanceolata, ki jo najdemo na Novi Kaledoniji. Genom praproti je za sedem odstotkov večji od genoma japonske cvetlice. 

Raziskovalna skupina je že več kot desetletje preučevala velikosti genomov različnih rastlin, saj so znane po tem, da imajo veliko genetsko raznolikost. V zadnji raziskavi so se osredotočili na več viličastih praproti, ki rastejo na Novi Kaledoniji. Te so namreč znane po večjih genomih. V članku sicer predstavljajo le praprot Tmesipteris oblanceolata. Gre za do 15 centimetrov veliko praprot, ki raste na drugih drevesnih vrstah.

Za določitev velikosti njenega genoma so iz lista praproti pridobili vzorec tisočih celičnih jeder, v katerih se skriva jedrna DNK. Jedrno DNK so obarvali s posebnimi flourescenčnimi barvili in potem merili, koliko barvila se je vezalo na DNK, tako, da so pod ustrezno svetlobo spremljali oddajanje svetlobe. Več oddane svetlobe je pomenilo večji genom. To so primerjali z jakostjo svetenja vzorcev jedrne DNK drugih rastlin, katerih velikost genoma so že poznali. Z izračunom so določili, da je velikost genoma praproti kar 160 milijard nukleidov. Za primer bi lahko v genom praproti Tmesipteris oblanceolata spravili kar 1190 kopij genoma modelne rastline navadnega repnjakovca, Arabidopsis thaliana. 

Gre za do sedaj največji odkriti genom evkariontskega organizma. Torej organizma, ki ima genom spravljen v jedru celice. Obstaja več teorij in predvidevanj, kako pride do tako velikega genoma in kakšen pomen ima za rastline. Zelo verjetno gre za pojav poliplodije, kjer ima organizem več kot dva para kromosomov. V primeru opisane praproti gre zelo verjetno za oktoploidijo, torej njena celična jedra vsebujejo kar osem kromosomov. 

Raziskovalna skupina predvideva, da so po vsej verjetnosti blizu zgornji meji velikosti genoma za evkariontske organizme. Dodatno poudarjajo, da bi tako velik genom lahko predstavljal veliko oviro za rastlino, saj se za njegov obstoj in prepisovanje verjetno porabi veliko energije. A vprašanje, kateri mehanizmi nadzirajo velikost in kompleksnost rastlinskega genoma, ki ga navedejo tudi v raziskavi, je še vedno odprto. 

Ogromni genom praproti je preučila Zarja.