Zadnje čase se veliko govori o virusih in boleznih, ki jih povzročajo. Vendar pa ljudje nismo edina vrsta, ki jo virusi izkoriščajo kot svojega gostitelja. Tudi bakterije imajo svoje viruse, tako imenovane bakteriofage. V reviji Nature so nedavno poročali o prav posebno velikih bakteriofagih, ki jih najdemo v najrazličnejših okoljih na našem planetu.

Bakteriofagi so lahko različnih oblik, imajo različno organiziran genetski zapis in okužujejo različne vrste bakterij. Običajno pa bakteriofagi in njihovi genomi niso med največjimi virusi, kar jih poznamo. Nastanek novih virusnih delcev oziroma njihova replikacija pa je odvisna od mehanizmov bakterijskega gostitelja. Znanstvenice in znanstveniki z različnih koncev sveta pa so z metodo sekvenciranja, ki določa zaporedja DNK molekul v izbranem vzorcu, opisali velike genome bakteriofagov. 

Iz najrazličnejših okolij, kot so iztrebki živali in ljudi, voda iz jezer, rek in morja, sedimenti in tla, jim je uspelo v celoti sestaviti genome 35 bakteriofagov. Presenetljivo so v njih našli zapise za neodvisno sintezo proteinov in utišanje gostiteljskih funkcij. Velik genom bakteriofagom tako omogoča večji nadzor nad uspešnostjo pomnoževanja v gostiteljski bakteriji. Sorodstvene povezave med odkritimi bakteriofagi kažejo, da obstajajo že dolgo in so se pojavili zgodaj v evolucijski zgodovini.

Veliki bakteriofagi so torej zelo razširjeni, vendar še povsem neraziskani. Njihovo uničevanje bakterij ima zagotovo pomembno vlogo pri kroženju snovi v okolju. O potencialni uporabnosti njihovega genetskega zapisa za boj proti bakterijskim okužbam pa lahko trenutno samo ugibamo. 

Zbritoff je pripravila Katarina.