Verjeti ali razumeti: Evolucija

Raziskovalki in raziskovalec univerze Bath so izvedli raziskavo, v kateri so preverjali, ali sposobnost učenja naravoslovnih predmetov vpliva na razumevanje evolucije pri britanskih dijakinjah in dijakih.

Zavračanje evolucije se zdravorazumsko povezuje s psihološkim konfliktom med znanstveno in religiozno ali politično razlago nastanka človeka, ki ga psihologija razlaga z različnimi teorijami. Hkrati je pogosto slišati, da mnogi ljudje z visoko izobrazbo zavračajo evolucijo. Možnost, da bi bilo zavračanje evolucije najbolj prisotno pri osebah s težavami razumevanja tega zapletenega koncepta, se predstavlja kot mit. In ravno ta mit so se raziskovalki in raziskovalec odločili preveriti.

Možna razlaga zavračanja evolucije je v neznanju ali nezmožnosti razumevanja kompleksnih procesov. Raziskovalno vprašanje je torej: “Kaj bolje napoveduje sprejemanje evolucije: naučenost ali psihološki konflikt?” Učenje evolucije je težko delo zaradi abstraktnosti in kompleksnosti teorije ter že obstoječih nestrinjanj z njo. Nekateri učenci imajo težave pri učenju naravoslovnih predmetov, zaradi česar so zmedeni in evolucije ne razumejo ali ne sprejemajo.

To so preverili tako, da so poleg učenja evolucije vključili še učenje genetike, ki je z evolucijo povezana, vendar ne vključuje tako močnih čustvenih odzivov. Nesprejemanje evolucije po teoriji naučenosti namreč napoveduje slabše znanje manj čustvenega predmeta, genetike. Nesprejemanje zaradi psihološkega konflikta pa po drugi strani ne bi smelo vplivati na razumevanje genetike. Zanimalo jih je torej, če stopnja sprejemanja evolucije napoveduje samo razumevanje evolucije ali tudi razumevanje genetike.

Vzorec je predstavljalo več kot tisoč dijakinj in dijakov med 14. in 16. letom z javnih in privatnih šol v Veliki Britaniji, razdeljenih v dva nivoja: osnovni in višji nivo. Rešili so enak test pred in po učni uri evolucije in genetike. Test je zajemal 13 vprašanj sprejemanja evolucije, 6 vprašanj iz poznavanja evolucije in 6 vprašanj iz poznavanja genetike.

Ugotovili so, da imajo učenci z nižjim sprejemanjem evolucije nižje znanje evolucije in genetike pred učenjem teh vsebin v šoli in tako od ur evolucije kot genetike odnesejo manj. Nižje sprejemanje evolucije tako vodi do slabše naučenosti ne glede na ločenost v višji in nižji nivo. Iz teh rezultatov raziskovalki in raziskovalec sklepajo, da ni dokazov za vlogo psihološkega konflikta pri sprejemanju in učenju evolucije.

Možno je, da je psihološki konflikt vzrok pri odraslih, ki imajo bolj dodelan vrednotni sistem. Prav tako v Veliki Britaniji vlada znanstveni konsenz o evolucijski teoriji, zaradi česar imajo morda verni dijaki združljivo intelektualno pozicijo. V svoj vrednotni sistem združujejo tako religiozne nauke kot evolucijsko teorijo.

Raziskovalki in raziskovalec na podlagi ugotovitev te raziskave predlagajo, da se učenje naravoslovnih predmetov prilagodi za nižji nivo in spodbuja združljivo pozicijo vernih dijakov. Največjo nalogo imajo učiteljice in učitelji, ki morajo dijakinjam in dijakom jasno predstaviti razliko med znanostjo, temelječo na dokazih, in vrednotnim sistemom, da bodo tako dijaki lažje razumeli razliko med znanostjo in ne-znanostjo.

O verjetju v evolucijo se je pozanimala Ana