Znanstveni britoff se z današnjim dnem ponovno vrača na radijsko frekvenco 89,3 MHz, kjer vas bo vsak delovni dan ob 7.05 prebujal z najnovejšimi novicami iz sveta znanosti.

Na splošno lahko rečemo, da dobra hrana osrečuje, kar lahko - vsaj za ljudi - z gotovostjo potrdimo. Da hrana osrečuje tudi žuželke, pa je razkrila nedavna raziskava.

Britanski znanstveniki so v reviji Science objavili rezultate raziskave, kjer so pri vedenju čmrljev opazovali stanje, podobno pozitivnim čustvom. Čmrlji so se namreč začeli vesti drugače v primeru, ko so zaužili sladko vodo.

Glavni akterji poskusa so bili splošno razširjeni temni zemeljski čmrlji. Naučeni so bili, da modri cvetovi prinašajo hrano, torej sladko vodo, medtem ko zeleni ne. Nadalje so čmrljem dali možnost izbire, in sicer cvetov, ki so bili modro-zelene barve. Izkazalo se je, da so tisti čmrlji, ki so pred izbiro zaužili kapljico s sladkorjem nasičene vode, raje izbrali modro-zelene cvetove kot pa modre. Po prepričanju raziskovalcev naj bi takšna izbira nakazovala na pozitivno čustveno stanje čmrljev.

V drugem poizkusu so bili čmrlji izpostavljeni situaciji, podobni napadu pajka. Sledilo je merjenje časa, ki so ga po stresu porabili za vrnitev k prvotnemu vedenju paše. Izkazalo se je, da so se tisti čmrlji, ki so pred stresno situacijo zaužili sladko vodo, hitreje pomirili in vrnili k normalnemu vedenju.

Nadaljnji testi v okviru raziskave so pokazali, da imajo nevrokemične snovi, kot sta dopamin in serotonin, vpliv na čustveno stanje tudi pri čmrljih, kadar ti zaužijejo sladko vodo. S temi preizkusi so pokazali, da gre za stanje pozitivnih čustev in ne zgolj za neko navdušenje in iskanje hrane. Želja raziskovalcev je, da bi rezultati raziskave spodbudili nadaljnji premislek o razvoju čustev in njihovih mehanizmov v povezavi z delovanjem možganov.

V preteklem mesecu se je na IUCN-ovem rdečem seznamu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst zgodila velika sprememba. Veliki panda ni več uvrščen med ogrožene vrste.

Populacija, ki trenutno dosega število okoli 2000 odraslih osebkov in mladičev, je narasla zaradi programov vzrejanja kitajske države in ohranjanja bambusovih gozdov. Kljub temu ostaja veliki panda na seznamu kot ranljiva vrsta, saj je njihov življenjski prostor oziroma habitat še vedno ogrožen. V prihodnjih osemdesetih letih naj bi zaradi klimatskih sprememb izginilo več kot 35 procentov njihovega naravnega okolja.

Tako panda ostaja simbol naravovarstva, saj bi verjetno brez človekove pomoči vrsta že izumrla.

O veselih živalih je pisal, zadnjič kot vajenec, Sebastjan.