Vesoljski možgani

Vesoljski možgani

Aktualno-politična novica

Simulacije poletov in življenja ljudi na Marsu zaenkrat kažejo spodbudne rezultate. Raziskava z Univerze v Kaliforniji pa je ponovno opomnila na pomembno dilemo, in sicer, ali bi človek sploh bil kos dolgotrajnemu soočanju s kozmičnimi delci v vesolju. Ti bi delovanje človeških možganov lahko pomembno in trajno zmanjšali, kar bi posadko ogrožalo že med samim poletom in še dolgo po njem.

Kozmični delci imajo namreč izredno visoko energijo. Po nastanku v jedrih zvezd in galaksij lahko po vesolju potujejo s hitrostjo, blizu svetlobni. Nekateri od njih se nespremenjeni širijo skozi katerokoli snov, zato se srečanju z njimi potniki ne bojo mogli izogniti.

Podatkov o dolgotrajnih učinkih kozmičnih delcev na človeka v vesolju še nimamo. Prebivalci Mednarodne vesoljske postaje so pred njimi precej zaščiteni, saj se nahajajo pod vplivom zemeljskega magnetnega polja, ki delce preusmeri. Na poti skozi gosto atmosfero do Zemljine površine pa ti še dodatno oslabijo. Skozi človeka na Zemlji tako vsako sekundo potuje le nekaj sekundarnih kozmičnih delcev, ki kljub temu predstavljajo okoli 15 odstotkov radioaktivnosti iz naravnih virov.

Raziskovalna skupina je v poskusu prave kozmične delce nadomestila z nizko dozo sevanja zelo nabitih delcev, in sicer popolnoma ioniziranega kisika in titana. Poskusne živali so po kratkotrajnem obsevanju opazovali pol leta. Iz njihovega vedenja in vzorcev možganovine sklepajo, da bi človeški možgani na daljšem potovanju v vesolje sčasoma pridobivali lastnosti, ki spominjajo na sindrom demence.

Posadko bi tako lahko vse bolj ogrožale kognitivne motnje, kot so izguba spomina, motnje izvršilnih funkcij ter zmanjšanje sposobnosti sprejemanja odločitev, poleg tega pa še povečana anksioznost. Zelo podobne težave pa pravzaprav že dolgo opažamo pri bolnikih po obsevanju možganov, še posebej po visokodozni fotonski radioterapiji možganskega tumorja.

 

 

Evropska vesoljska agencija ali ESA je včeraj praznovala uspeh, hkrati pa se bala spodrsljaja. Esin satelit Sonda plinskih sledov je namreč uspešno zaokrožil v orbito okrog Marsa. Žal pa so izgubili komunikacijsko povezavo z roverjem, imenovanim Schiaparelli, ki naj bi pristal na površju tega planeta. Več o njegovi usodi bo znano danes ob desetih, ko bo ESA spet dala izjavo za javnost. Ta vesoljska misija je pomembna tudi v luči želja, da bi na Mars v bližnji prihodnosti poslali tudi ljudi.

 

Potovanja po vesolju se več ne spominjata Maja in Junoš.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness