Vsem, ki po smrti ne želite prebivati na pokopališčih in se znate zadovoljiti s pretežno lažnim upanjem, številne rastoče krionične organizacije po svetu ponujajo rešitev. Za pravšnjo vsoto bodo vaše telo, glavo ali pa zgolj možgane potopili v tekoči dušik in čakali na napredek tehnologije, ki vas bo ponovno obudil. Čeprav boste do takrat biološko mrtvi, pa boste za uslužbence teh inštitucij pacienti.

Krionika je torej ohranjanje ljudi in živali pri nizki temperaturi z namenom oživitve v prihodnosti. Ne gre je zamenjevati z zelo pomembnimi znanstvenimi področji, kot sta kriobiologija in kriogenika. V uradni medicini nam na primer kriokirurgija omogoča minimalno invazivno odstranjevanje tumorjev notranjih organov in bolezenskih sprememb na koži, krioprezervacija pa je denimo shranjevanje spolnih celic. Krionika je osnovana na špekulativnih tehnologijah prihodnosti, zato je ne gre uvrščati drugam kot med psevdoznanosti, blizu pa je tudi transhumanističnemu gibanju.

Postopek zamrznitve stranke poteka tako, da se v času umiranja ali takoj po smrti kontaktira krionična organizacija, ki truplo oziroma pacienta lahko prevzame, ko je smrt uradno potrjena. V truplo vbrizgavajo različne pripravke, ki delujejo podobno kot antifriz in ga ohlajajo. Voda ali kri bi se pri zmrzovanju namreč širila, zaradi česar bi nežne celične membrane popokale, pri odtajanju pa bi se njihova vsebina razlila. Tako da bi dobili neuporabno gmoto tkiva, podobno kot pri odmrzovanju jagodičevja. Z uporabo antifriza pa dobimo snov z lastnostmi, podobnimi lastnostim stekla.

Trenutno uporabljana sredstva proti zmrzovanju so še vedno toksična. Po poročanju krioničnih ustanov, ki jih razvijajo, pa tkivo presenetljivo dobro ohranijo. Vendar pa je tako zmrznjeno telo tudi izjemno krhko in v njem nastajajo razpoke, podvsem med ohlajanjem in segrevanjem. Rešitve ponujajo različne nove veje krionike, denimo nanokrionika. Ta podpira vbrizgavanje nanodelcev v ohlajajoče se truplo, ki naj bi med odtajanjem popravili poškodovane molekule in celice, čeprav ni znano, s kakšnim mehanizmom.

Možganske celice se nepopravljivo poškodujejo v štirih do šestih minutah brez zadostnega pretoka krvi, recimo pri zastoju srca ali možganski kapi. Zato je njihovo ohranjanje izjemno težavno, številna vprašanja pa v krioniki ostajajo nerešena. Če jih naštejemo le nekaj: koliko škode nastane od prenehanja krvnega obtoka do zamrznitve možganov ter med prevozom v oddaljene ustanove, kaj se z možgani dogaja pri minus 196 stopinj Celzija ali, nenazadnje, kako odmrznjenim možganom povrniti funkcije in v njih spet vzpostaviti zavest.

Eno od pogostih prepričanj je tudi, da je najbolje zamrzniti le glavo ali možgane, saj bo regenerativna medicina tako napredovala, da bodo stranke dobile novo, mlado telo. Ponekod po svetu pa že mladi in popolnoma zdravi ljudje plačujejo zavarovalne premije za podaljševanje življenja po smrti, čeprav zanj obstaja le neznatna verjetnost.