Mednarodna raziskovalna skupina je preučevala, kakšno vlogo igrajo različne skupine rastlinojedcev in požari pri spreminjanju naravne vegetacije. Vloga požarov in večjih rastlinojedih pašnih živali ter živali, ki rastline objedajo pri oblikovanju vegetacije, namreč še ni dokončno razumljena. Rezultate so objavili v reviji One Earth. 

Na tropskih in subtropskih območjih se menjavajo gozdovi, savane in travnate ali grmičaste pokrajine. Naravno prisotna rastlinska združba ni odvisna le od stalno prisotnih dejavnikov, kot sta tip podnebja in tal. Nanjo vplivajo tudi živali, glive in drugi dinamični dejavniki okolja, kot so požari. V raziskavi so se znanstvenice in znanstveniki osredotočili na zaščitena območja, kot so naravni parki in rezervati, saj je tam vpliv ljudi manjši. 

Raziskovalna skupina je pregledala satelitske posnetke naravnih rezervatov po svetu, ki so bili zajeti leta 2019, in izračunali povprečno pokrovnost z gozdom. Izračunali so, kako raznolika so območja, vključena v študijo, pri čemer so upoštevali okoljske dejavnike, kot je tip prsti ali padavin. Iz različnih podatkovnih baz so zbrali tudi podatke o velikih rastlinojedih živalih, ki so jih delili na pašne živali in na živali, ki rastline objedajo. Iz baze podatkov o požarih Global Fire Atlas so pridobili podatek o povprečni skupni požgani površini. Vse podatke so vključili v model strojnega učenja in z njim preučili vpliv različnih dejavnikov, ki spreminjajo naravno vegetacijo.

Izsledki študije so pokazali, da je najpomembnejši dejavnik, ki uravnava raznolikost dreves na svetovni ravni, povprečna letna temperatura. Nadalje so razlikovali med vplivom na ekosisteme, ki ga imajo pašne živali, in vplivom živali, ki rastline objedajo. V ekosistemih, za katere je značilen močan vpliv stalnih okoljskih dejavnikov, imajo požari večji vpliv tako na raznolikost dreves kot na pokritost območja z drevesi. Ravno nasprotno je v ekosistemih, ki so bolj podvrženi nestalnim okoljskim dejavnikom. Tam imajo na vegetacijo večji vpliv velike rastlinojede živali. V splošnem na raznovrstnost in razporeditev drevesnih vrst v večji meri vplivajo požari kot rastlinojede živali. Pokrovnost z drevesi pa je približno enako odvisna od velikih rastlinojedih živali in požarov.

Ugotovitve študije nam pomagajo bolje razumeti vlogo različnih živalskih vrst in neživih dejavnikov, kot so požari, pri spreminjanju naravne vegetacije, kar je pomembno z vidika ohranjanja ekosistemov v čim bolj naravnem stanju. V prihodnjih študijah bi bilo koristno preučiti tudi razlike med nadzorovanimi in naravnimi požari ter med zavarovanimi območji in območji, ki so za ljudi popolnoma nedostopna. 

V gozd je pobegnila vajenka Marisa.

https://www.cell.com/one-earth/fulltext/S2590-3322(23)00457-8?fbclid=IwAR2uG-jcne_N0AtSd5xTqC8igISBUCns0oIjT5DILgg_jr5uIURz7p1GSRM