The New England Journal of Medicine je obelodanil izsledke dolgoletne študije o vplivu hormonske kontracepcije na pojavnost raka dojke. Rezultati kažejo, da je povečano tveganje za raka dojke povezano predvsem z dolgoletno uporabo, ne pa tudi z vrsto hormonske kontracepcijske metode.

Hormonske kontracepcijske tablete vsebujejo majhne količine hormonov, ki uravnavajo menstrualni ciklus in zanositev preprečujejo predvsem z zaviranjem ovulacije oziroma dozorevanja jajčeca. Kombinirane tabletke vsebujejo dva spolna hormona, estrogen in progesteron, obstaja pa tudi vrsta tabletk, ki vsebuje samo progesteronsko komponento. Od izuma hormonske kontracepcije do danes se je marsikaj spremenilo, kontracepcijske tablete za ženske pa so postale najbolj razširjena metoda preprečevanja zanositve.

Pomemben napredek so veliko manjše vrednosti hormononov v novejših generacijah tabletk in nove progesteronske učinkovine, ki povzročajo manj neželenih učinkov. Poleg tega je sodobna hormonska kontracepcija na voljo v različnih oblikah - od vaginalnih obročkov do obližev, ki se prav tako ponašajo z vse manjšo vsebnostjo hormonov. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali se je z nižjimi vrednostmi hormonov, novejšimi učinkovinami in inovativnejšimi oblikami hormonske kontracepcije zmanjšalo tudi tveganje za pojav raka dojke. Za omenjene rakaste celice je namreč značilno, da njihov razrast spodbujajo tudi spolni hormoni.



V obsežno študijo so vključili kar 1,8 milijona danskih žensk, ki so jih v povprečju spremljali nekaj več kot deset let, v obdobju med leti 1995 in 2012. V tem časovnem okviru so med udeleženkami študije zabeležili 11 517 primerov raka dojke. Izkazalo se je, da je za nastanek te bolezni ključno predvsem trajanje hormonske terapije. Za Danke, ki so hormonsko kontracepcijo uporabljale manj kot eno leto, je relativno tveganje za raka dojke znašalo 1,09, po desetih letih rabe pa je naraslo na 1,38. Tveganje je pri dolgoletnih uporabnicah ostalo povečano še 5 let po prenehanju jemanja kontracepcije. Podobne rezultate so zabeležili ne glede na vrsto hormonske kontracepcije, ki so jo ženske uporabljale.



Težko pričakovani izsledki dolgoletne študije so torej opomin, da novejše učinkovine in oblike, kot so obročki in obliži, niso povsem izničili tveganja za raka dojke. Čeprav celokupno tveganje ni veliko, je pri izbiri kontracepcijske metode še vedno treba zelo previdno pretehtati koristi in potencialno škodo, ki se v veliki meri razlikujejo od ženske do ženske.

Za moško kontracepcijo navija Andrea.