V zadnji številki revije Biology Letters raziskovalci in raziskovalke z univerz v Bristolu in Valenciji poročajo o obstoju vrtcev oziroma jasli za mlade morske pse vrste Otodus megalodon na več lokacijah po svetu. Raziskava namiguje, da bi lahko bile prav te morske jasli eden pomembnejših razlogov za kozmopolitsko razširjenost, gigantizem in posledično izumrtje megalodona.

Otodus megalodon je bil petnajstmetrski orjaški morski pes, ki je v svetovnih morjih najverjetneje nazadnje plenil tri in pol milijona let nazaj. Megalodoni so zelo dolgo skrbeli za svoj podmladek in so zato zanj ustvarjali jasli v odmaknjenih in zatišnih morskih okoljih z veliko hrane. Znanstvena skupnost je že dolgo predvidevala o obstoju takšnih vrtcev, saj tudi druge velike morske živali uporabljajo podoben sistem ohranjanja zaroda. Vendar je za izumrle vrste prisotnost paleovrtcev izredno težko dokazati.

Raziskava temelji na petindvajsetih kosih odlično ohranjenih megalodonovih zob različnih velikosti, ki so jih našli v dveh kamnolomih na severovzhodu Španije. Na svetu sicer obstaja še osem drugih najdišč zob megalodonovih mladičev. Obstoj vrtca teh krvoločnih orjakov so potrdili še pri štirih najdiščih zob, čeprav so se nahajališča po starosti razlikovala celo za deset milijonov let. 

Raziskovalna skupina si je pri izračunu dolžine telesa morskega psa pomagala z dolžino krone najdenega zoba. Iz dobljenih velikosti so tako ocenili starostno strukturo populacije na posameznih najdiščih. Najbolj zastopane velikosti morskih psov na proučevanih lokacijah so določili z uporabo jedrne funkcije gostote verjetnosti. To je neparametrična metoda, kjer iz predpostavljenih dolžin teles ocenimo verjetnost pojavljanja različnih velikosti morskih psov na proučevanih lokacijah. Rezultati uporabljene metode so pokazali, da so bili morski psi veliki med petimi metri in pol ter enajstimi metri. Takšne dolžine teles so značilne za novorojence in nekaj let stare mladiče megalodonov.

To odkritje podpira dosedanje hipoteze, da so megalodoni res imeli vrtce, kjer so vzgajali svoje najmlajše. Sledove vrtčevskega vzgajanja teh morskih plenilcev lahko najdemo povsod po svetu v zelo velikem časovnem razponu. Vendar raziskovalna skupnost predvideva, da je bila dolga doba odraščanja megalodonov ena izmed glavnih krivcev, da je ta veličastna žival izumrla. S hitrejšim razvojem svojega zaroda ga je namreč izpodrinil veliki beli morski pes.

V vrtec morskih pošasti je zaplavala vajenka Lea.