Ljudje nismo ovce - vsaj za krvosese parazite. V laboratorijskih poskusih so komarji praviloma nahranjeni skozi membrano, in sicer z živalsko, predvsem ovčjo krvjo. Vendar lahko tovrsten način hranjenja vpliva na fiziologijo poskusnih komarjev. Poljske znanstvenice v raziskavi, objavljeni v reviji PLOS ONE, poročajo, da prehranjevanje z ovčjo krvjo skozi membrano spremeni sestavo in količino prostih lipidov v samicah komarja ščitarja.

Komar ščitar ali Aedes aegypti je glavni prenašalec denge, zike in rumene mrzlice. Manj zlovešča je njegova vloga v laboratoriju, kjer je pogosto uporabljen kot model za preučevanje vektorskih bolezni, ki jih širijo nevretenčarji. Velika količina komarjev potrebuje veliko količino krvi - predvsem ovčje, ki je dokaj poceni in bolj dostopna od človeških prostovoljcev ter ne zahteva posebnih dovoljenj ali usposobljenega osebja. Samice komarjev se praviloma ne hranijo neposredno na gostitelju, temveč skozi umetno membrano na petrijevki z odvzeto krvjo. V naravi so komarji ščitarji sicer precej izbirčni - hranijo se skoraj izključno na ljudeh.

Poljske raziskovalke so primerjale sestavo in količino prostih maščobnih kislin v kutikuli in notranjosti teles komarjev, hranjenih skozi membrano z ovčjo krvjo, in tistih, ki so se hranili na človeških prostovoljkah. Proste maščobne kisline v kutikuli žuželke predvsem ščitijo pred patogenimi glivami in preprečujejo izgubo vode. V telesu služijo kot zaloga energije, ki jo komarke lahko uporabijo za izdelavo jajčec.

Komarji, hranjeni z ovčjo krvjo, so imeli višjo vsebnost tako kutikularnih kot tudi notranjih maščobnih kislin v primerjavi z žuželkami, hranjenimi na ljudeh. Pri hranjenju skozi membrano so prevladovali kutikularni lipidi, obratno pa je bilo pri hranjenju na ljudeh največ notranjih lipidov. Antropofagni in skozi membrano hranjeni komarji so se razlikovali tudi v koncentracijah posameznih maščobnih kislin. Pri hranjenju skozi membrano se je povečala predvsem koncentracija lipidov, ki lahko zavrejo rast nekaterih glivnih in bakterijskih patogenov.

Zaradi dostopnosti in nizke cene bo hranjenje z ovčjo krvjo skozi membrano verjetno ostalo široko razširjena metoda za vzgajanje komarjev v ujetništvu. Vendar bi tovrstna prehrana zaradi sprememb v sestavi kutikularnih in notranjih lipidov utegnila vplivati na hitrost razmnoževanja, število izleženih jajčec ter odpornost poskusnih živali na patogene in insekticide, kar bi lahko vplivalo na točnost izsledkov raziskav.

Komarjem svojo kri z veseljem ponudi Bronja.