Bakterije, odporne proti antibiotikom, predstavljajo svojevrsten izziv tako v medicini kot tudiv naravnem okolju. Morda na to sprva sploh ne pomislimo, a takšne bakterije se najdejo tudi v prsti. Danes nas podrobneje zanima, kako deževniki vplivajo na prisotnost genov za odpornost proti antibiotikom pri bakterijah. 

V raziskavi, objavljeni v reviji Environmental Science & Technology, je skupina znanstvenic in znanstvenikov preučevala, kako deževniki v prsti vplivajo na porazdelitev bakterijskih genov za odpornost proti antibiotikom. Tovrstni geni omogočajo tvorbo strukturnih ali funkcijskih molekul, ki bakterije ščitijo pred uničujočim učinkovanjem antibiotikov. Gene za odpornost proti antibiotikom imajo bakterije na kromosomu, še pogostejši pa so na plazmidih. To so preprosto zgrajene krožne molekule DNK z do nekaj geni, njihov namen pa je predvsem preprosta izmenjava dednega materiala med dvema bakterijama ne glede na vrsto. Posledično je prenos genov za odpornost proti antibiotikom pri bakterijah izredno pogost.

Raziskovalna ekipa je po celotni Kitajski vzorčila prst in deževnike iz vrhnjih plasti zemlje tako na kmetijskih obdelovalnih površinah kot na gozdnih. Z izolacijo DNK in nato sekvenciranjem so določili mikrobno sestavo vzorcev prsti in izločal deževnikov. Ugotovili so, da namembnost uporabe tal in sama vrsta deževnika na sestavo mikrobne združbe v izločalih nista imeli vpliva. Nasprotno pa je analiza prsti pokazala, da ima prisotnost elementov, kot je dušik, pomemben vpliv na sestavo mikrobne združbe v prsti. 

V izločalih deževnika so znanstvenice in znanstveniki določili manj genov za odpornost proti antibiotikom kot v prsti. Bakterije iz prsti namreč v izločalih deževnikov tekmujejo z že stalno prisotnimi bakterijami, ki so na svojevrstno okolje, za katerega sta značilna pomanjkanje kisika in nevtralen pH, bolje prilagojene. Z zmanjšanjem števila bakterij, ki nosijo gene za odpornost proti antibiotikom, se tako zniža tudi sama prisotnost teh genov v okolju. Direktna analiza iztrebkov deževnikov je potrdila tudi, da je najmanj genov za odpornost proti antibiotikom prav v iztrebkih. 

Prej omenjeno ugotovitev so dodatno preverili tako, da so dvema naključnima vzorcema prsti dodali deževnike, po analizi pa so ugotovili, da je pri obeh prišlo do znižanja prisotnosti genov za odpornost proti antibiotikom. Ravno zato sklepajo, da deževniki s svojim izločanjem in nenehnim kompostiranjem prsti pripomorejo tako k znižanju kot k razpršitvi bakterij z geni za odpornost proti antibiotikom v okolju. 

 

Deževnikov na vrtu se vedno znova razveseli Klara.