Kopje je eno najstarejših in najpomembnejših orodij v človeški zgodovini. Do sedaj je veljalo prepričanje, da so bila zgodnja kopja namenjena suvanju in ne metanju ter so posledično imela zgolj kratek doseg. Nedavno pa so raziskovalke in raziskovalci v članku v reviji Nature pokazali, da so bila že paleolitska kopja učinkovita pri metanju na krajše razdalje.

V poskusu so raziskovalci poučevali balistične lastnosti kopij, najdenih blizu mesta Schöningen v Nemčiji. Na tem najdišču, starem okoli 300 tisoč let, je bilo do sedaj najdenih vsaj 10 v celoti ali delno ohranjenih kopij. Kopja so bila večinoma zašiljena na obeh koncih in izdelana iz lesa počasi rastočih smrek. V poznem paleolitiku naj bi jih ustvaril Homo heidelbergensis, ki je v Evropi živel pred prihodom neandertalca. Uporaba in izdelava kopij kaže, da so bili ti človečnjaki sposobni kompleksnega vedenja - lova, učenja, obrambe pred divjimi živalmi, medvrstnega nasilja, rabe jezika ter obdelave lesa.

Za namen poskusa so izdelali dve repliki enega izmed schöningenskih kopij. Repliki iz norveške smreke sta bili obdelani s kamnitimi orodji, tehtali pa sta 760 in 800 gramov. Prostovoljci so jih metali v bale sena, ki so po velikosti spominjale na večje kopitarje. Vsi metalci so bili športniki, izučeni v metanju kopja. Paleolitska kopja so v tarčo vrgli brez zaleta. Raziskovalci so z visokohitrostnimi kamerami izmerili hitrost, kot, natančnost in dolžino meta ter dobljene rezultate primerjali s podatki za kompleksnejša projektilna orodja.

Metalci so tarčo zadeli v 25 odstotkih metov, pri čemer so bili uspešnejši kopjaniki z več izkušnjami in večjo telesno maso. Najvišja dosežena hitrost kopja je bila več kot 21 metrov na sekundo. Za razliko od lažjih projektilov, kot so puščice, kopja med letom niso izgubila veliko hitrosti. Kinetična energija metov je bila v povprečju večja od 100 joulov. To je več od kinetične energije metov kompleksnejših metalnih orodij, kar je predvsem posledica večje mase schöningenskih kopij.

Raziskava je pokazala, da so bila v spretnih rokah paleolitska kopja zadostna za lov na večji plen. Vendar so zaradi večje teže zahtevala bolj izučene metalce, zato so jih sčasoma nadomestila lažja in bolj dosegljiva orodja.

Znanstveni britoff je v eter metala vajenka Bronja.