Visoke doze radioaktivnega sevanja na telesu povzročajo značilne poškodbe. Poškodovana sta predvsem prebavni trakt in krvni mozeg, kar se pozna v okrnjeni tvorbi novih krvnih celic. V študiji, ki je bila nedavno predstavljena v znanstveni reviji Science, se je skupina ameriških znanstvenikov in znanstvenic spopadla z vprašanjem, ali bi lahko bakterijske predstavnice mikrobiote s svojimi metaboliti pripomogle k pospešitvi okrevanja posameznika po obsevanju.

Najhujše posledice obsevanja se poznajo na črevesju, ki hkrati vsebuje ogromno količino mikroorganizmov. Kljub predhodnim ugibanjem, da bi lahko črevesna mikrobiota pripomogla k zmanjševanju škode po obsevanju, slednje do današnjega dne še ni bilo temeljiteje raziskano.

Poleg črevesne mikrobiote naj bi pomembno vlogo po okrevanju igrali tudi produkti njenega metabolizma, predvsem kratkoverižne maščobne kisline in metaboliti aminokisline triptofan. V predhodnih raziskavah so dokazali, da ti metaboliti pomagajo zajeziti vnetne procese, ki sicer še dodatno negativno pripomorejo k nastalim poškodbam po obsevanju.

Spremljali so skupino miši po prejetju visoke doze sevanja. Preživel je le manjši delež obsevanih osebkov, ki je živel še precej dolgo, tudi do 600 dni. Tem dolgo živečim osebkom so preučili mikrobioto in ugotovili znatno povišano koncentracijo bakterijskih skupin Lachnospiraceae in Enterococcaceae ter manj izrazite poškodbe prebavnega trakta in kostnega mozga. 

Želeli so preučiti tudi vlogo posameznih mikrobnih metabolitov pri obsevanih miših. Predstavniki bakterijske skupine Lachnospiraceae tekom svojega metabolizma proizvedejo velike količine kratkoverižnih maščobnih kislin. Občutno višjo stopnjo preživelosti po obsevanju ter manj poškodovan kostni mozeg so zaznali predvsem pri poskusnih miškah, ki so jim predhodno dodajali propionat. Pri miših, ki so jim dodajali propionat in butirat, so po obsevanju zaznali tudi manj oksidativnih poškodb. Podobno so na preživetje po obsevanju in manjšo pojavnost kliničnih znakov vplivali določeni produkti metabolizma, ki nastajajo med razgradnjo aminokisline triptofan. 

Poleg miši so vzporedno spremljali tudi skupino bolnikov z levkemijo, ki so prestajali obsevanje, ter spremljali vsebnost in koncentracijo posameznih bakterijskih skupin. Tudi pri bolnikih, ki jih je po obsevanju spremljalo manj stranskih učinkov, so odkrili povišane koncentracije bakterij iz omenjenih skupin. Poleg povišanih koncentracij omenjenih bakterijskih skupin so tudi pri njih zapazili manj poškodb tkiva prebavnega trakta.

Ker so trenutni načini zdravljenja stranskih učinkov izpostavitve obsevanju še precej dragi in omejeni, nameravajo v prihodnosti izvesti še več podobnih raziskav v upanju, da jih bo mogoče čim prej uporabiti tudi v praksi.

Zbritoff je spisala Nataša.