V današnjem Znanstvenem britOFFu se bomo zavestno izognili koronavirusu, pravzaprav kar vsem virusom. Kot logično alternativo si bomo izbrali bakterije. Bakterije si z različnimi metabolnimi strategijami v najrazličnejših okoljih lahko zagotovijo vir energije. Raziskovalna skupina z Univerze Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu je opisala še eno od metabolnih strategij, ki bakteriji Acetobacterium woodii omogoča preživetje v sedimentih na dnu oceana. V odsotnosti kisika ta bakterija fermentira organsko snov, pri čemer med drugim nastaja tudi vodik, ki pa ga bakterija ponovno uporabi za pridobivanje energije.

Proces fermentacije, kjer v odsotnosti kisika mikroorganizmi pretvorijo sladkorje v kislino ali alkohol, je odgovoren za številne kulinarične dobrote in opojne napitke. Naj omenimo vsaj kislo zelje, sir, kavo in pivo – vseh teh ne bi poznali brez fermentacije. V procesu fermentacije pa nastaja tudi vodik in ko ga je preveč, se proces lahko tudi ustavi. Tako bakterije pogosto živijo v združbah, kjer kot posledica metabolizma ene skupine bakterij nastaja vodik, druga skupina bakterij pa ga porablja.

Že omenjena bakterija Acetobacterium woodii pa v sebi združuje ta dva procesa in nastali vodik znotraj lastne celice reciklira in ponovno uporabi. Za tango tako nista vedno potrebna dva, so v naslovu članka zapisali raziskovalci in raziskovalke, ki so ugotovitev podprli z različnimi kombinacijami utišanja genov, ki zapisujejo metabolne strategije. Ob utišanju gena, ki omogoča nastanek vodika, so bakterije lahko uporabile sladkor za rast le ob dodajanju vodika.

Takšna metabolna fleksibilnost in neodvisnost bakterijam omogoča, da poseljujejo najrazličnejša okolja našega planeta, ki bi jim bila drugače nedostopna zaradi pomanjkanja energije. Raziskava sicer opisuje zgolj metabolizem ene vrste bakterij. Odpira pa utemeljen sum, da je takšnih mikroorganizmov še veliko več.

Znanstveni britOFF je pripravila Katarina.