Mednarodna znanstvena skupina se je lotila preučevanja genoma želv velikank, ki slovijo po svoji nenavadno dolgi življenjski dobi. V znanstveni reviji Nature Ecology & Evolution je tako postregla z več možnimi razlagami, čemu lahko želve dočakajo tudi več kot sto let.

V genetski študiji je raziskovalna skupina primerjala genski zapis dveh želv velikank, in sicer sta to bili Lonesome George z  Galapaškega otočja ter njegova sorodnica iz Indijskega oceana. Sedaj že pokojni osamljeni želvak George je bil čisto zadnji predstavnik svoje vrste Chelonoidis abingdonii, kar daje čustveno noto in dodatno težo omenjeni raziskavi.

Na podlagi sprva ohlapnih hipotez so se raziskovalci in raziskovalke poskušali približati genetskemu ozadju dolgoživosti želv velikank. Ob primerjavi različnih genomov so našli 43 genov, ki so izstopali pri želvah velikankah; od tega so bili trije povezani z ohranjanjem integritete genoma.

Uspešno popravljanje napak, ki neizogibno nastajajo v procesu podvojevanja DNA, je namreč ključno za preprečevanje raka ter dolgo in zdravo življenje. Tej trditvi v prid govori eden izmed predhodnih laboratorijskih eksperimentov, v katerem so celice, ki so izražale dva tovrstna gena, dejansko utrpele manj poškodb DNA po izpostavitvi vodikovemu peroksidu in UV žarkom.

Hkrati so v genomu želv velikank našli večje število kopij genov, ki zavirajo nastanek raka in ki so odgovorni za ohranjanje dolžine telomer, kot imenujemo končni del kromosoma. Poleg krajšanja telomer pa je s staranjem neposredno povezano tudi slabše delovanje mitohondrijev. Genska različica, ki je bila zabeležena zgolj v genskem zapisu galapaškega želvaka, naj bi vplivala na uspešno delovanje mitohondrijskega encima aldehidna dehidrogenaza, kar je nujno za nemoten potek procesov razstrupljanja organizma ter za presnovo alkohola.

Študija je tudi potrdila, da pri želvah prevladuje evolucijsko primitivnejši, prirojeni imunski sistem, njihov gigantizem pa so pripisali drugačnemu metabolizmu glukoze. Želve velikanke imajo torej zavidanja vredno genetsko zasnovo, ki jim preko različnih mehanizmov omogoča dolgo življenjsko dobo, vendar pa jim kljub temu grozi izumrtje.

Ali galapaške želve živijo dlje, zato ker pijejo galapaški rum, se sprašuje Andrea.