Skupina raziskovalcev pod vodstvom Univerze v Kaliforniji je objavila študijo, ki razlaga proces mielinizacije v možganih. To je proces, med katerim se živčne celice obdajo z maščobno izolacijo – mielinom. Mielin omogoča optimalen prenos živčnih impulzov po živčnih celicah, v možganih pa ga tvorijo oligodendrociti.

V času razvoja možganov pri zarodku prekurzorske celice oligoden-drocitov potujejo z mesta svojega nastanka do končnega cilja v možganih. Razporediti se morajo enakomerno po celotnem področju možganov. Kako jim to uspe, pa do sedaj ni bilo znano.

Raziskovalci so dokazali, da se migrirajoče prekurzorske celice oligodendrocitov plazijo vzdolž žil, prehajajo med žilami in iz žil v možganovino. Pri migraciji potrebujejo tesen stik z notranjo steno žil, ki ga natančno uravnava receptor Wnt-Cxcr4 (kemokinski receptor tipa 4). Okvara žilne stene ali receptorja ustvi migracijo prekurzorskih celic oligodendrocitov in okvari mielinizacijo možganov.

Ena izmed bolezni, ki jih povzroči okvara mielinizacije v možganih, je tudi multipla skleroza. Boljše poznavanje procesa mielinizacije pa že nakazuje nove možnosti zdravljenja.

Sedaj pa se potopimo še v temačni in skrivnostni svet teorij zarot. Fizik David Robert Grimes z oxfordske univerze je imel skrivnostnosti dovolj, zato se je odločil obravnavati teorije zarote bolj znanstveno. Naredil je matematični model, s katerim se da preračunati verjetnost, da bo zarota razkrita v javnosti. Na verjetnost vpliva, koliko ljudi je v zaroti udeleženih in koliko časa že poteka.

Model, ki ga je predstavil v članku v reviji PLOS ONE, omogoča, da z njim ocenimo pravilnost različnih teorij zarot. Za določitev pravih parametrov možnosti razkritja je uporabil resnične primere zarot, ki so bile razkrite v javnosti, med drugim tudi obseg prisluškovanja ameriške agencije NSA, ki ga je razkril Edward Snowden.

Z modelom je tako mogoče izračunati, da bi bili zaroti o pristanku na Luni in o podnebnih spremembah razkriti v slabih štirih letih, če bi bili to res zaroti. Obe namreč potrebujeta približno štiristo tisoč udeležencev, ki bi morali o zaroti molčati. Grimes je izračunal tudi maksimalno število ljudi, ki lahko zaroto vzdružujejo določeno število let. Prišel je do ugotovitev, da lahko največ tisoč ljudi prikriva določeno zaroto desetletje, za sto let trajajočo zaroto pa lahko ve največ 125 ljudi.

Ali je omenjeni članek o teorijah zarote le zarota znanstvene redakcije Radia študent, pa lahko preverite na naši spletni strani v rubriki znanstveni britoff, kjer objavljamo tudi prvotne vire raziskav.

Zaroto o plazečih se celicah sva skovala Jaka in vajenec Fran.