Mednarodna raziskovalna skupina je s pomočjo inovacij 3D tehnologije dokazala spremembe položaja listov in vej pri drevesih glede na  dnevno-nočni ritem. Pretekle raziskave so namreč temeljile na podrobnejšem preučevanju dnevno-nočnega oziroma diuralnega ritma na področju fiziologije rastlin.

V raziskavi uporabljena metoda terestričnega laserskega skeniranja deluje po principu odboja laserskih žarkov od opazovanega objekta v določeni časovni periodi. Večinoma se uporablja za spremljanje geodinamičnih procesov, kot so plazovi, spremembe obalnih predelov in kraških pojavov. V tej raziskavi je bila metoda uporabljena za zaznavo premikov drevesnih vej.  Meritve so potekale na drevesih vrste Betula pendula ali navadna breza od mraka do jutranjih ur, da so se izognili dnevnim vetrovom.

Rezultati so pokazali, da se veje krošenj med nočjo spustijo za deset centimetrov nižje v primerjavi z dnevnimi položaji. Raziskava je bila opravljena na dveh geografsko ločenih mestih, v Avstriji in na Finskem. Največje premike vej krošenj so na južnem vzorčnem mestu izmerili uro in pol pred sončnim vzhodom, medtem ko so na severu drevesa svoje veje najbolj povesila med sončnim vzhodom.

Dokaz o razlikovanju položaja vej dnevno-nočnega ritma brez odpira nadaljnje možnosti uporabe omenjene metode tudi na ostalih drevesnih vrstah. Tako predstavljata topol in kostanj idealna primera za raziskave v prihodnosti, saj so znanstveniki pri obeh vrstah identificirali gene, ki so povezani z diurnalnim ritmom in vplivajo na njuno vedenje.

Z drevesi je spal vajenec Sebastjan.