Živi organizmi se lahko v procesu evolucije spreminjajo tudi zato, ker imajo sposobnost razvoja novih lastnosti. Mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev je pod okriljem oxfordske univerze z evolucijskim poskusom na bakterijah pokazala, da lahko dodatne kopije genov služijo kot predloga za nastanek novih. Rezultati raziskave kažejo, da so podvojeni geni lahko izhodišče za inovacijo pri transkripciji genov in metabolizmu celic.

Evolucija je pri ev-kari-ont-skih organizmih relativno počasen proces, medtem ko je pri pro-kari-ontih dovolj hitra, da jo lahko opazujemo v laboratoriju. V laboratoriju so na gojišču vzgojili 380 populacij bakterije Pseudomonas aeruginosa, ki so jih izpostavili 95 različnim virom hranil. Vse bakterije so nastale iz iste celične linije, torej so imele v izhodišču enak genski zapis. Na različnih virih hranil je zrastlo 80 populacij, ki so jim razgrnili zaporedje DNK in tako razbrali, kaj se je v njihovih genih spremenilo in jim omogočilo preživetje.

Pri preživelih populacijah je prišlo bodisi do optimizacije izražanja genov bodisi do inovacije v genskem zapisu. Optimizacija pomeni, da se genski zapis ni spremenil, pač pa se je spremenila le regulacija izražanja genov. Inovacija pa je lastnost, pomembna za evolucijo, in sicer pomeni, da so se v genskem zapisu z mutacijo pojavili novi geni, ki so se dedovali in populaciji omogočili razgradnjo hranil v gojišču. Optimacija je bila pogostejša od inovacije, vendar je pomembno spoznanje, da so se inovacije pojavljale predvsem na genih, ki so bili v celicah podvojeni.

Ketamin, ki se večinoma uporablja zaradi diso-ciativnega in halucinogenega učinka ter v zdravstvu kot anestetik, je poleg tega še hitro delujoč in učinkovit antidepresiv. Kot antidepresiv na tržišče sicer še ni prišel zaradi neželenih učinkov, pa tudi zaradi učinkov, ki so sicer zaželeni, a nekaterim ljudem ne odgovarjajo.

Ketamin torej v okvirih današnje družbe in regulativov ni primeren antidepresiv za na tržišče. Kot kaže, pa ga bo za ta namen morda nadomestil njegov presnovek 2R,6R-hidro-ksinor-ketamin, katerega delovanje je bilo pojasnjeno na univerzi v Marylandu. Ugotovljeno je bilo, da je ta metabolit ketamina odgovoren za večino antidepresivnega učinka po jemanju ketamina in da deluje po drugačnem mehanizmu.

Presnovek ketamina deluje na drugačne receptorje v možganih kot ketamin. Slednji blokira glutaminergične receptorje, poimenovane NMDA. Zato je bilo preteklo ustvarjanje sintetičnih antidepresivnih učinkovin usmerjeno na te receptorje in je bilo neuspešno. Presnovek ketamina boljše počutje najverjetneje povzroči z aktivacijo manj razširjenih receptorjev v možganih, imenovanih AMPA.

Čeprav bo do kliničnih študij na ljudeh preteklo še nekaj let, pa je metabolit ketamina morda nova generacija antidepresivov v nastajanju. Ti bi za razliko od zdravil prejšnjih generacij delovali že v nekaj urah in po enem odmerku.

Nad inovativnim ketaminom se navdušujeta Urša in Maja.