Na področju boja proti naraščajoči uporabi drog je pomembno odkritje raziskovalne skupine z Univerze v Pensilvaniji, sprejeto v objavo v reviji Neuropsychopharmacology. Na poskusnih podganah so preverili hipotezo, ali zdravilo, ki se uporablja za zmanjševanje želje po hranjenju pri morbidno debelih posameznikih, zmanjša tudi hrepenenje po drogi pri odvisnosti od kokaina.

Zdravilo se sicer uporablja za zdravljenje drugih motenj že od leta 2007, deluje pa na ventralno tegmentalno področje, ki je vpleteno v motivacijo za nagrade, kot so droge, hrana in seks. Pri podganah, odvisnih od kokaina, so po aplikaciji omenjenega zdravila dokazali pomembno zmanjšanje uporabe droge. Na podlagi tega so zaključili, da bi zdravilo lahko pomagalo zmanjševati željo po uživanju kokaina.

Ker je kokain stimulans, ki povzroča močan občutek ugodja, se želje po njegovi uporabi ni lahko otresti. Raziskovalci upajo, da bo njihovo odkritje odvisnikom olajšalo odvajanje od omenjene substance. Zasvojenost s kokainom namreč predstavlja kompleksen družbeni problem in to zdravilo prinaša nove možnosti spoprijemanja z njim.

Nadzor impulzov pri uporabi drog in sorodnih vedenjih pa je povezan tudi z razvojem možganov. Raziskovalno skupino z Nizozemske in Danske je zanimalo, kako je razvoj kapacitete za nadzor impulzov povezan z razvojem belih vlaken, ki povezujejo frontalne predele in striatum. Znano je namreč, da se sposobnost odložitve zadovoljitve bistveno poveča v mladostništvu. S to kapaciteto pa je povezano delovanje frontalne možganske skorje, ki uravnava delovanje nagrajevalnega sistema v striatumu. Povezave med tema predeloma se prav tako povečujejo v mladostništvu.

Raziskovalci so dve leti spremljali udeležence, stare med 8 in 26 let, pri tem pa so s slikanjem možganov merili integriteto frontostriatalnih belih vlaken. Ob slikanju možganov so ocenjevali še kapaciteto za odložitev zadovoljitve, in sicer so bili udeleženci izpostavljeni hipotetičnim situacijam, v katerih so morali izbrati med nizkim denarnim zneskom v bližnji prihodnosti ali višjim zneskom v daljšem obdobju.

V študiji so ugotovili, da integriteta frontostriatalnih povezav ob prvem merjenju napoveduje odložitev zadovoljitve ob drugem merjenju. Avtorji menijo, da so za spremembe v nadzoru impulzov v mladostništvu odgovorne spremembe v možganskih strukturah in ne obratno. Te spremembe pa so deloma odvisne od povezanosti vlaken med prefrontalno skorjo in striatumom.

S samonadzorovanjem sta znanstveni britoff pripravila vajenec Fran in Andraž.