Ameriška raziskovalna skupina je povezala dve precej različni področji fizike. V simulacijah skorje nevtronskih zvezd so namreč odkrili ploščate strukture, zelo podobne strukturam v človeških in drugih celicah. Kljub temu da gre za povsem različne fizikalne sisteme zelo drugačnih velikosti, so si te strukture po obliki podobne.

Pred nekaj leti so na področju biofizike bolje preučili endoplazemski retikulum. Endoplazemski retikulum je celični organel, v katerem se proteini sintetizirajo, zvijajo in po njem prevažajo. V njem so naloženi membranski sloji v obliki velikih plošč, ki so povezane z manjšimi vijačnimi strukturami. Ta del endoplazemskega retikuluma si lahko predstavljamo kot garažo, v kateri so nadstropja povezana z zavitimi prehodi.

V nedavno objavljenem članku pa so opisane strukture, ki ravno tako spominjajo na garažno hišo, a jih najdemo v skorji nevtronskih zvezd. Nevtronske zvezde so zelo majhne in izjemno goste, saj je kljub premeru le nekaj deset kilometrov njihova masa večja od Sončeve. Večinoma jih sestavljajo nevtroni, električno nevtralni osnovni delci, ki so tako gosto zapakirani lahko ravno zaradi tega, ker so brez električnega naboja. Tlak v teh zvezdah je posledica kvantnofizikalnih pojavov.

Ne da bi na široko pojasnjevali podrobnosti obeh sistemov, nas lahko v oči zbode dejstvo, da se v tako različnih okoljih pojavljajo geometrijsko podobne oblike. Strukture so v nevtronskih zvezdah milijonkrat večje od tistih v celicah, njihova gostota pa je celo za štirinajst velikostnih redov večja. Procese, ki se dogajajo v celicah in zvezdah, tako opisujejo tudi različni fizikalni principi ter fizičarke in fiziki različnih specializacij.

V biofiziki so preučevane strukture primerjali s parkirnimi garažami in njihov del poimenovali Terasakijeve rampe. V astrofiziki pa so jih spominjali na testenine in to novo odkrito lazanjo uvrstili med druge primere nevtronske pašte.

Da so se fizičarke in fiziki različnih specializacij skupaj odpeljali na kosilo, upa Junoš.