Zemeljski plin v kokošjem kljunu

Slovenska znanstvenika sta v reviji Geologija nedavno pisala o izotopski sestavi zemeljskega plina, ki ga pridobivajo na naftno-plinskem polju Petišovci-Dolína na severovzhodu Slovenije. Sestava tamkajšnjega metana je jasno pokazala na termogeni izvor plina, torej na nastanek s pomočjo notranje toplote Zemlje.

Nafto in zemeljski plin so na območju Petišovci-Dolina odkrili že leta 1942. Danes je to edino delujoče naftno-plinsko polje v Sloveniji. V preteklih 15 letih je pridobivanje nafte nihalo med 2670 in 6500 sodčkov na leto, kar je manj kot Kuvajt pridobi v eni uri. Pridobivanje zemeljskega plina pa je v zadnjih petnajstih letih nihalo med 1,8 do 5,4 milijona kubičnih metrov na leto. Največja produkcija je bila leta 2018, kar je posledica uporabe mehanične stimulacije oziroma hidravličnega frackinga. 

V osemdesetletni tradiciji črpanja plina so ugotovili, da je zemeljski plin v Petišovcih nastal pred približno 17.000 leti v organsko bogatih kamninah, laporjih in skrilavcih. Zemeljski plin se nahaja v vsaj dveh plasteh sedimentnih kamnin. Prva je med 1200 in 1750 metri pod površjem, druga, globlja plast pa se pojavi med 2200 in 3500 metri. Znanstvenika sta za namen raziskovanja izotopske sestave metana vzela vzorce iz treh vrtin na treh različnih globinah – 1250, 1280 in 3100 metrov. Izmerila sta izotopsko sestavo metana in določila vsebnost posameznih komponent. Pri zemeljskem plinu z višjega nivoja sta ugotovila višjo vsebnost metana, medtem ko je bilo ogljikovega dioksida zanemarljivo malo. Zemeljski plin z nižjega nivoja pa je imel rahlo nižjo vsebnost metana in 4 odstotke ogljikovega dioksida. 

Območje, ki sta ga raziskovala, je tektonsko razgibano. Petišovci se nahajajo v antiklinali, kjer se peščenjaki z ogljikovodíki izmenjujejo z izolacijskimi plastmi marmorjev. Območje je v coni tektonske inverzije in se zaradi tega počasi niža glede na okolico. Hkrati pa je na širšem območju Panonskega bazena zemeljska skorja precej tanjša. To pomeni povišan termalni gradient Zemlje s standardnih 33 °C na kilometer na 50 °C na kilometer. Glede na vse naštete faktorje rezultati kažejo, da je lažji metan po tektonskih razpokah migriral v višji nivo, spodaj pa je ostalo več ogljíkovega dioksida. 

Rezultati so hkrati pokazali, da je zemeljski plin v Petišovcih nastal predvsem zaradi visokega termalnega gradienta. Visoka temperatura zemeljske skorje je peščenjake, polne organske snovi, pretvorila v glavne nosilce ogljikovodikov v Sloveniji. 

V Petišovcih še ni bila Lea.