Mednarodna raziskovalna skupina je prikazala pomen proteina Wnt5a pri razvoju letalne kožice pri vrsti vrečarja, sladkosnedi poletuši vrečarici. Izsledki raziskave ponujajo razlago evolucije letalne kožice tudi pri drugih letečih in jadralnih sesalcih. 

Letenje ali jadranje po zraku se je med evolucijo razvilo pri vsaj sedmih skupinah danes živečih sesalcev, med drugim pri netopirjih, letečih vevericah in pri nekaterih vrstah vrečarjev oposumov. Vse skupine si pri letenju in jadranju pomagajo s tanko membrano, imenovano letalna kožica, ki se razpenja med sprednjimi in zadnjimi okončinami.  

Letalna kožica se je med evolucijo pri sorodstveno oddaljenih skupinah in s presledki v dobi nekaj deset milijonov let razvijala neodvisno. Dejstvo takšnega evolucijskega razvoja nakazuje obstoj bolj splošnega biološkega mehanizma, prisotnega pri večjem številu sesalcev, ki se je lahko z le nekaj genetskimi spremembami preusmeril v razvoj letalne kožice. 

Avtorji in avtorice raziskave so razvoj letalne kožice proučili pri vrsti vrečarja, sladkosnedi poletuši vrečarici. Za to vrsto so se odločili, ker se letalna kožica zarodka pri vrečarjih razvije izven maternice – v vreči matere, zaradi česar so raziskovalke in raziskovalci imeli enostaven dostop do biološkega materiala za analizo. 

S spremljanjem izražanja genov v razvijajoči se letalni kožici so raziskovalke in raziskovalci odkrili ključno vlogo proteina Wnt5a. Ta povzroči kopičenje in odebelitev kožnih celic na območju med sprednjimi in zadnjimi okončinami, ki se lahko nato nadalje preoblikujejo v prožno in tanko membrano. Za konec pa so ustvarili transgene miši, pri katerih se je povečano izražal protein Wnt5a. Povečano izražanje Wnt5a je med embrionalnim razvojem privedlo do tvorbe odebeljene kože, podobne letalni kožici med sprednjimi in zadnjimi okončinami. Odkritje kaže na obstoj široko ohranjenega razvojnega sistema med sesalci, ki se lahko preusmeri v razvoj letalne kožice s spremenjenim izražanjem malega števila genov.

Protein Wnt5a ima znano vlogo pri razvoju in rasti okončin ter drugih organov med embrionalnim razvojem. Čeprav točen mehanizem še ni jasen, avtorji in avtorice raziskave sklepajo, da je pojav letalnih organov v evoluciji sesalcev povezan z razširitvijo procesov, povezanih z embrionalnim razvojem, na nove dele razvijajočega se zarodka. Tam bi lahko isti procesi privedli do razvoja povsem novih oblik, kot je letalna kožica. Izsledki raziskave nakazujejo, da je spremenjeno izražanje Wnt5a najverjetneje pomemben korak v pojavu tega novega organa v evoluciji letečih in jadralnih sesalcev. 

Prizemljen ostaja Arne.