Nikotin se izloča v materino mleko in tako z dojenjem prehaja tudi v otroka. Znanstveniki in znanstvenice iz Kalifornije so na primeru miši potrdili, da se, kadar v prvih tednih po rojstvu pride do izpostavljenosti nikotinu iz mleka, to pri mladih miših odraža z vrsto dolgoročnih nevroloških sprememb. Izsledki raziskave so objavljeni v reviji Biological Psychiatry.

Kajenje matere oziroma izpostavljenost otroka nikotinu kmalu po rojstvu je predmet številnih predhodnih raziskav, ki so razkrile, da ta vpliva na razvoj in kasnejše vedenje otroka ter tudi na povečano nagnjenost k zlorabi drog. Obravnavana študija pa s pomočjo mišjega modela pomaga razjasniti molekularni mehanizem in nevronsko mrežo, ki sta vpletena v ta proces.

Znano je, da nevroni novorojenčka ob izpostavljenosti nikotinu pridobijo tako imenovani molekularni spomin. To se kaže tako, da se na teh nevronih poveča število nikotinskih receptorjev. Hkrati se v njih sintetizira več specifične beljakovine, imenovane Nurr1, ki je sicer značilna samo za dopaminergične nevrone. Ti so vključeni v nagrajevalni sistem v možganih, iz njih se sprošča živčni prenašalec dopamin, ki izzove občutek ugodja.

V raziskavi je do omenjenih sprememb prišlo pri glutamatergičnih nevronih miši, in sicer v ventralnem tegmentalnem področju. To področje je sestavni del nagrajevalnega sistema, izvor ene izmed dopaminergičnih poti v možganih in nahajališče številnih dopaminskih receptorjev. Ob ponovni izpostavljenosti nikotinu so v modificiranih nevronih tega področja opazovali povečano aktivnost in novopridobljeno sposobnost sinteze dopamina. Pri novorojenih miših, izpostavljenih nikotinu, se je v odrasli dobi ob ponovnem vnosu nikotina torej sprostilo več dopamina. Tako je bil sprožen okrepljen nagrajevalni odziv, kar vodi v ojačano željo po nadaljnjem uživanju.

Nikotin, ki vstopa v organizem novorojenčka z materinim mlekom, povzroči funkcijske spremembe v možganih. Pomembna je ugotovitev, da opisana vrsta nevroplastičnosti pri odraslih poveča tudi dovzetnost za odvisnost od drugih snovi - na primer od alkohola. Prav zato je odkritje molekularnega mehanizma v ozadju razvoja zasvojenosti pomemben korak k popolnejšemu razumevanju bolezni in hkrati priložnost za odkrivanje novih načinov poseganja v dotični mehanizem. S to predklinično študijo so odkrili nove tarče potencialnih zdravil, kar lahko vodi v nadaljnje klinične raziskave in izboljšanje strategij zdravljenja bolezni odvisnosti.

Vajenko Špelo zanima, ali se bodo v luči katere izmed bodočih raziskav morda zamajali temelji tobačne industrije.