Mednarodna raziskovalna skupina je preučila vpliv objavljanja znanstvenih člankov v odprtem dostopu na znanstvene prakse in razvoj aplikativnih tehnologij. Svoje izsledke je v prostem dostopu objavila v reviji iScience.

Od leta 2014 zvezna vlada Združenih držav Amerike od svojih sedemnajstih nacionalnih raziskovalnih laboratorijev zahteva, da do rezultatov svojih raziskav omogočijo prost dostop najkasneje eno leto po objavi v znanstveni reviji. Primerjava navad objavljanja in citiranost teh ustanov z denimo univerzami, ki v ZDA praviloma niso javnega značaja, tako predstavlja eksperiment s kontrolno skupino.

V raziskavi so se najprej vprašali, ali so znanstveniki in znanstvenice na nacionalnih inštitutih začeli pogosteje objavljati prednatise svojih člankov. V slabem desetletju so v tej obliki odprtega dostopa, znani tudi kot samoarhiviranje, raziskave za 10 odstotkov pogosteje objavljali raziskovalke in raziskovalci, povezani z nacionalnimi inštituti. Objavljanje v revijah odprtega dostopa, torej tistih, v katerih so prav vsi prispevki objavljeni v odprtem dostopu, se nasprotno ni značilno spremenilo. Revije odprtega dostopa sodijo med dražje oblike odprtega dostopa, saj je cena za objavo pogosto blizu 10 tisoč evrov. 

Druga plat raziskave se je nanašala na vplivnost objav v eni izmed oblik odprtega dostopa. Zagovorniki odprtega dostopa svoje stališče pogosto podpirajo z domnevo, da uporaba odprtega dostopa poveča doseg študij in tako vodi v hitrejše širjenje znanja tako v akademski sferi kot v družbi. Vpliv znotraj znanosti lahko ocenimo po številu citatov v znanstvenih člankih, prenos znanja izven akademske sfere pa po številu citatov v patentnih vlogah. Citiranost se je značilno povečala le v patentnih vlogah, natančneje za 42 odstotkov. Od teh patentov so skoraj vse vložila manjša podjetja.

Rezultati študije tako implicirajo, da uvajanje odprtega dostopa nima pomembnih posledic za znanstveno dejavnost. Avtorji in avtorice so kot možno razlago navedli dejstvo, da večina revij od znanstvenikov in znanstvenic zahteva, da svojega prednatisa oziroma arhivske verzije objavljenega članka ne objavijo še več mesecev po objavi v plačljivi reviji. Ta okoliščina bi lahko pojasnila zamudno sprejemanje novih idej kljub porastu odprtega dostopa. Nasprotno pa ima odprt dostop očitno želene učinke na hitrejši prenos znanja iz akademskega v privatni sektor. Študija sicer ni podrobno raziskala, kako odprt dostop vpliva na spinofizacijo znanosti, denimo z raziskavo povezanosti malih podjetij z nacionalnimi ustanovami, katerih inovacije citirajo v novih patentih.

"How open access to research benefits us all" by opensourceway is licensed under CC BY-SA 2.0.