Je Švedska res oaza normalnega življenja?

Je Švedska res oaza normalnega življenja?

Mnenje, kolumna ali komentar
4. 10. 2020 - 15.00

V zadnjem času se pojavljajo vesti, kako je trenutna epidemiološka situacija na Švedskem boljša kot v večini evropskih držav, čeprav niso nikoli zaustavili javnega življenja. Verjetno je še prezgodaj za presojanje, koliko je švedski pristop dejansko učinkovit v primerjavi z drugimi. Kot prioriteto so si švedske zdravstvene oblasti zadale zaščititi najbolj ranljivo populacijo, starejše nad 70 let. Vendar je glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell v začetku junija priznal, da jim slednje ni uspelo, saj je visok delež umrlih na število prebivalcev na Švedskem v dobršnem delu posledica širitve virusa v starejši populaciji, predvsem med oskrbovanci domov za starejše. Oblasti trenutno tudi zelo skrbi porast števila okuženih oseb na območju Stockholma v zadnjih dveh tednih, saj bi lahko kazal na začetek drugega vala.

Švedska strategija temelji predvsem na upoštevanju neobveznih priporočil. V tem komentarju se sicer ne bomo spraševali, ali bi bil njihov pristop pri nas sploh mogoč. Omenimo le, da ima Švedska med OECD državami v povprečju najmanjša gospodinjstva po številu oseb, študije pa kažejo, da so tesni stiki med člani istega gospodinjstva med najbolj tveganimi za prenos virusa SARS-CoV-2.

V današnjem komentarju bomo pregledali, kakšne ukrepe so pravzaprav sprejeli. Prvi primer novega koronavirusa so na Švedskem potrdili 31. januarja, drugega pa skoraj mesec pozneje, 26. februarja. Od tega dne dalje nove primere odkrivajo dnevno. Desetega marca so zdravstvene oblasti dvignile stopnjo tveganja za širjenje virusa na najvišjo raven na petstopenjski lestvici zaradi potrditve okužbe pri osebah, ki pred kratkim niso potovale niti niso bile v stiku s potrjeno okuženimi, kar je znak, da se virus širi znotraj države. V naslednjih dneh je sledila vrsta ukrepov: prepoved obiskov v bolnišnicah, zaprtje več fitnesov in omejitve v zaporih. Švedska vlada je prepovedala zbiranja nad petsto ljudi, čez dva tedna pa nad 50. Slednjega odloka vlada do danes ni odpravila.

Osemnajstega marca so zdravstvene oblasti podale tri ključna priporočila: ljudje, ki imajo znake bolezni, naj ostanejo doma, kjer je le mogoče, naj delo poteka od doma, izogibajo pa naj se še vsakršnemu nenujnemu potovanju tako znotraj kot zunaj države. Starejše od 70 let in druge rizične skupine so pozvali naj zmanjšajo socialne stike in se izogibajo krajem, kjer je težko držati razdaljo. Ta priporočila vključno še s socialnim distanciranjem, pogostim umivanjem rok ter kihanjem in kašljanjem v rokav še danes tvorijo temelj švedske strategije za zajezitev epidemije.

Druga polovica marca je prinesla spremembe na veliko področjih. Poštna služba je ustavila dostavo v in iz številnih držav zaradi številnih odpovedanih letov. Švedski železniški prevoznik je vozil z zmanjšano frekvenco, ker so številni zaposleni morali ostati doma. Iz istega razloga je državna veriga trgovin z alkoholom skrajšala delovni čas svojih prodajaln. Bolnišnice so zaradi priprav na sprejem več bolnikov s COVID-19 začele odpovedovati redne posege. Spremenila so se pravila glede bolniške odsotnosti. Vlada je sprejela še odlok, ki dovoljuje strežbo le za mizo ter predpisuje dovoljšnjo razdaljo med mizami. 

Novim ukrepom ni bilo konca niti aprila. Trgovine so morale omejiti število strank, ki se lahko sočasno nahajajo v prostoru, in zagotoviti dovoljšnjo razdaljo med ljudmi. Športni klubi so bili pozvani, da treninge izvajajo zunaj ter da preložijo tekmovanja in omejijo prisotnost občinstva. Delodajalci so morali poskrbeti, da lahko zaposleni in obiskovalci držijo zadostno razdaljo ter, kadar je to možno, omogočiti zaposlenim delo od doma. Delavke in delavci na čakanju, denimo kabinsko osebje letalske družbe SAS, so se udeležili intenzivnih tečajev za prekvalifikacijo, da bi lahko delali v zdravstvu. Ljudi so pozvali, naj se izogibajo javnemu prevozu, prevozniki pa so morali omejiti število potnikov in prilagoditi vozni red, da bi se izognili gneči med konicami. Po vnosu virusa v več domov za starejše občane so bili prepovedani obiski v le-teh.

Splošno razširjeno je prepričanje, da Švedska ni nikoli zaprla šol. Vendar pa to velja le za osnovne šole, ki so ostale odprte, da zaposleni ne bi imeli težav z zagotavljanjem varstva, ker otroci praviloma lažje prebolevajo COVID-19 ter zato, da ne bi bili prikrajšani za izobraževanje. V srednjih šolah, univerzah in ustanovah za izobraževanje odraslih pa je izobraževanje od sredine marca potekalo izključno na daljavo. Kljub temu, da so šole za otroke, mlajše od 16 let, ostale odprte, pa je veliko osnovnošolskih otrok izostajalo od pouka zaradi priporočila, da naj vsak, ki kaže bolezenske znake, ostane doma, nekateri starši pa so zaradi strahu pred okužbo otroke samovoljno zadržali doma. Po zimskih počitnicah so se posamezne šole tudi odločile, da naj otroci, ki so bili na smučanju na območjih z velikim porastom okužb, kot je takrat bila Italija, preventivno še štirinajst dni ostanejo doma.

V novem šolskem letu so se srednješolke in srednješolci fizično vrnili v šole. Na univerzah pa izobraževanje in delo še vedno potekata večinoma na daljavo, zaposlenim so odsvetovana tudi vsa nenujna potovanja. V živo se izvajajo le dejavnosti, ki jih je nemogoče izvajati preko spleta, predavanja za prve letnike pa, podobno kot pri nas, potekajo v živo za do 50 študentk in študentov ter se sočasno prenašajo preko spleta. Veliko mednarodnih študentk in študentov zato sploh še ni pripotovalo na Švedsko.

Epidemija je prinesla pomembne spremembe tudi v politiki. Sredi marca je švedski parlament zmanjšal število poslank in poslancev, ki so lahko fizično prisotni v parlamentu, s 349 na 55. Ta poteza naj bi zagotovila, da lahko parlament deluje, tudi če bi zbolelo veliko število poslank in poslancev. Zgodovinska poteza pa se je zgodila sredi aprila, ko je švedski parlament potrdil predlog zakona, ki vladi omogoča hitro sprejemanje ukrepov v zvezi z novim koronavirusom brez odobritve parlamenta. Švedska je torej pripravila zakonsko podlago, da bi po potrebi lahko hitro dodatno omejila denimo zbiranje ljudi, zaprla šole, bare, restavracije, telovadnice in nakupovalna središča ali ustavila promet. Zakon se je sicer iztekel konec junija, ne da bi ga vlada kadarkoli uporabila. Švedski parlament je 17. junija imel tudi spominsko slovesnost za žrtve novega koronavirusa. Take slovesnosti so v švedskem političnem prostoru redke.

V pomladnih mesecih so se švedske zdravstvene oblasti odločile, da bodo zaradi varčevanja z resursi testirale le rizične skupine, torej predvsem starejše ter delavke in delavce v zdravstvu, policiji in ostalih nujnih poklicih. Pozneje pa so strategijo testiranja spremenile, tako da sedaj pozivajo vse odrasle, ki imajo simptome novega koronavirusa, naj opravijo brezplačno testiranje. Od tega tedna dalje morajo odrasli, ki živijo v istem gospodinjstvu s potrjeno okuženo osebo, ostati teden dni doma v izolaciji, tudi če ne kažejo nobenih simptomov.  Trenutno je največja razlika v primerjavi s strategijo ostalih evropskih držav torej uporaba mask. Švedska agencija za javno zdravje jih še vedno ne priporoča za splošno populacijo. Kljub temu je poleti več švedskih letališč priporočilo nošenje mask na terminalih in tudi več prevoznikov na sredstvih javnega prometa svetuje uporabo mask, nekateri jih celo brezplačno delijo potnicam in potnikom. Tudi nekatera podjetja zahtevajo od zaposlenih in obiskovalk ter obiskovalcev, da v notranjih prostorih nosijo maske.

Ankete so pokazale, da je javnost v prvih mesecih epidemije v večini podpirala pristop države, vendar je v sledečih mesecih podpora padla. Makroekonomski pa kazalci nakazujejo, da novi koronavirus ne bo prizanesel švedski ekonomiji. Stopnja brezposelnosti, ki je marca znašala 7,1 odstotka, se je dvignila na 9,1 odstotka in je najvišja med nordijskimi državami. Po poletni napovedi Evropske komisije se bo rast obsega švedskega BDP-ja leta 2020 zmanjšala za 5,3 odstotka, kar je manjši upad od povprečja Evropske unije in primerljiv z ostalimi nordijskimi državami.

Za zaključek citiramo švedsko zunanjo ministrico Ann Linde: »Uporabljamo enaka orodja kot večina ostalih držav: spodbujanje fizičnega distanciranja, zaščita najbolj ogroženih, testiranje in krepitev zdravstva. Mnogi ljudje ostajajo doma in so nehali potovati. Številna podjetja propadajo. Brezposelnost naj bi se dramatično povečala. Obstaja veliko novih zakonov in priporočil, ki vplivajo na celotno skupnost. Švedska ni popolnoma zaprta, vendar so se številni deli Švedske družbe zaprli. Številni Švedi so močno prizadeti.«

Razmere na Švedskem je spremljala Angelika.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.