V luči preteklih in še potekajočih dogodkov v ZDA na temo splava in ob nedavnem primeru onemogočanja prekinitve nosečnosti hrvaški nosečnici tokratni komentar namenjamo najpogostejšemu načinu prekinitve nosečnosti, medikamentoznemu splavu, prekinitvi nosečnosti z zdravili. Metoda je manj invazivna in bolj varna ter diskretnejša kot kirurška odstranitev ploda. Za prekinitev nosečnosti z zdravili sta najbolj uveljavljeni in najpogosteje predpisani dve učinkovini, mifepriston in misoprostol, ki se v kombinaciji odmerita ena za drugo. 

Mifepriston je zdravilo, ki zavre delovanje progesterona, hormona, ki ščiti nosečnost. Zaužitje mifepristona povzroči prekinitev nosečnosti, zelo podobno spontanemu splavu. Drugo zdravilo, misoprostol, nato povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje. Prekinitev nosečnosti z zdravili je učinkovita do desetega tedna nosečnosti in je najpogostejša oblika prekinitve v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. 

Mifepriston so razvili leta 1980, v Franciji pa so ga začeli uporabljati leta 1987. V ZDA je postal na voljo leta 2000. Poleg uporabe pri sprožitvi splava mifepriston v določenih primerih uporabljajo še za zdravljenje visokega krvnega sladkorja, ki ga povzroča visoka raven kortizola v krvi. Mifepriston se namesto progesterona veže na receptorje in prepreči nadaljnje delovanje hormona, ki je ključen za razvoj nosečnosti. Zdravilo blokira učinke progesterona, zaradi česar se razširijo žile materničnega vratu in maternice. Povzroča krčenje maternice in sčasoma razgradnjo maternične sluznice, podobno kot pri menstruaciji, zaradi česar se zarodek odlepi od sten maternice. 

Druga učinkovina, ki se odmeri dva dni po zaužitju mifepristona, je misoprostol. Ta razširi maternični vrat in sproži mišične kontrakcije, ki sprostijo tkivo iz maternice. Razvili so ga leta 1973 in je sintetično prostaglandinsko zdravilo, ki se med drugim uporablja za zdravljenje razjed na želodcu in dvanajstniku, spodbujanje poroda in zdravljenje poporodne krvavitve zaradi slabega krčenja maternice. Uporablja se tudi za razširitev materničnega vratu kot priprava na kirurški splav.

Najpogostejši stranski učinki, ki se pojavijo po zaužitju tablet, so krči, krvavitve iz nožnice, slabost in bolečine v trebuhu. Zapleti so ob dobri oskrbi in pravilnem odmerjanju zelo redki. Hujši in dolgoročni zapleti pri splavu so največkrat posledica okužbe, ki povzroči brazgotinjenje maternice, kar lahko v prihodnosti vodi v neplodnost ali zunajmaternično nosečnost. Okužbe so v največji meri posledica slabe zdravstvene oskrbe, ta pa je veliko pogostejša v krajih, kjer je splav cenovno nedostopen ali prepovedan. 

Kombinacija misoprostola in mifepristona je 97-odstotno učinkovita v prvih 70-tih dneh nosečnosti. Trenutno je v Sloveniji prekinitev nosečnosti z zdravili dovoljena do desetega tedna nosečnosti, medtem ko je v nekaterih državah, kljub dokazom o varnosti, prekinitev dovoljena le do šestega tedna. Med njimi je denimo zvezna država Teksas. Šest tednov je kratek čas za odločitev o splavu, vodi v dodaten stres in pripomore k nepremišljeni odločitvi, v veliko primerih pa v tem času ženska še ne ve, da je noseča in se tako sploh ne more odločiti za splav. 

Ker je splav z zdravili postal najpogostejša metoda prekinitve nosečnosti, je glavna tarča politikov in aktivistov, ki nasprotujejo splavu in si prizadevajo za njegovo omejitev. Kljub številnim študijam in potrjeni varnosti zdravila, nasprotniki splava širijo kar nekaj lažnih informacij o zdravilu. Ti s pridom izkoriščajo dejstvo, da se zdravilo misoprostol uporablja za zdravljenje želodčne razjede pri konjih. Zdravilo misoprostol tako primerjajo z domnevnim zdravilom za covid, ivermektinom, ki se med drugim uporablja za zdravljenje okužb z zajedavci pri konjih. Argument se tako glasi: čemu zdravilo za konje priporočati za izvajanje splava, da z njim končamo življenje, odsvetovati pa ga za reševanje življenj v primeru covida. Primerjava z ivermektinom ni na mestu, ker ta pri zdravljenju covida sploh ni učinkovit, kaj šele klinično testiran in odobren za zdravljenje. Po drugi strani je misoprostol v prvi vrsti odobren kot zdravilo, ki se uporablja pri medicinskih splavih. Za zdravljenje konj se uporablja le off-label, kar pomeni, da gre za neodobreno uporabo zdravila v veterinarske namene. 

Večnamembnost zdravila misoprostol ni sporna, veliko zdravil se lahko uporablja za zdravljenje ljudi in živali. Težava se pojavi, ko se dostopnost do zdravila omeji ali prepove in postane dostopno samo pri veterinarju. Po spletu tako že kroži kar nekaj navodil, kako si sama pripraviš tabletko za splav. Sicer bi tudi tableta, pridobljena pri veterinarju, najverjetneje sprožila splav, vendar pa se ob takšnem nereguliranem splavu brez nadzora zdravnika in ustrezne oskrbe poveča nevarnost za predoziranje ali težje zaplete, kot je sepsa, ki lahko vodi tudi v smrt.

Onemogočen dostop do tablet za izvajanje splava prisili žensko v iskanje alternativnih poti in ne prispeva k zmanjšanju izvajanja splavov, kar je vidno na primeru regulacije splava v zvezni državi Teksas. Ko je ta lani septembra sprejela zakon, ki prepoveduje prekinitev nosečnosti z zdravili po približno šestih tednih nosečnosti, se je število prošenj za tablete za splav, naslovljenih na neprofitno organizacijo Aid Access, ki omogoča dostop do zdravil za splav, potrojilo. 

Nasprotno je v Sloveniji pravica do splava ustavna pravica. Ta je bila v Jugoslaviji uzakonjena že leta 1952, leta 1974 pa je Jugoslavija postala ena prvih držav, ki je to pravico zapisala v ustavo. Tako se Slovenija kot naslednica naprednih zakonov ponaša z eno najnižjih stopenj splavov v Evropi, kljub njegovi dostopnosti in legalnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 2000 opravljenih nekaj več kot 8000 splavov, leta 2012 se je številka razpolovila, leta 2016 pa padla na nekaj več kot 3500 splavov.

Število splavov se tako ne bo zmanjšalo z njegovo omejitvijo ali prepovedjo. Namesto tega je treba zagotoviti varne socialno-ekonomske pogoje, ki bodo bodoči materi omogočali kvalitetno vzgojo in skrb za otroka, kar navsezadnje pomeni zagotovljeno delo ob dobrih delovnih pogojih, kvalitetno javno zdravstveno mrežo, dostopne skrbstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove, kot so vrtci in šole; seveda ob zagotovljenem dostopu do varnega splava.

Pisala je Urška.

Avtor slike: Rob Butcher